V komisiji za odkup in prodajo žit ocenjujejo, da so jih partnerji v žitni verigi pustili na cedilu, saj niso upoštevali njihovih izhodišč za letošnjo ceno žita.

Predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan opozarja, da ni prišlo do nadaljnjih sestankov med pridelovalci in kupci žita, njihovi partnerji v žitni verigi tako niso upoštevali lanskoletnih izhodišč in zadruge so minulo soboto že začele objavljati cenike. 

»Po mojih informacijah so se naši partnerji zbrali v Sebeborcih na malici, od Panvite pa do gospodarske zbornice, skratka vsi štirje največji kupci slovenske pšenice, mlinarji. Mislim, da je bila takrat določena cena pšenice,« je dejal Küčan in obrazložil, da so znižali ceno pšenice od deset do dvanajst evrov po toni, za dve odstotni točki pa je padla kvaliteta, kar pomeni, da bo kmet za svojo pšenico dobil dosti manj.

Lanski intervali so bili sicer od 140 evrov za krmno pšenico do 185 evrov za najboljšo z več kot 15 odstotki beljakovin.

Bo pšenica na minimalni ravni?

Kot še poudarja Küčan, se je začelo rušiti desetletno trdo delo v žitni verigi, ki je temeljilo na skupni viziji, da kmetje »sejejo tiste pšenice, ki bodo mlinarjem omogočile čim boljše izdelke,« a največja tragedija pa je po njegovih besedah drastičen upad površin za setev krušnih žit. 

»S takim odnosom, kot se je zgodil letos, bo slovenska pšenica hitro padla pod 20 tisoč hektarjev in bomo v Sloveniji na minimalni količini pšenice,« je jasen. Za primerjavo, leta 2011 je bilo 34 tisoč hektarjev zasejanih s pšenico, letos pa le še 27 tisoč hektarjev.

Ob tem problematizira še odnos Gospodarske zbornice Slovenije do malega kmeta, saj naj bi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc izjavila, da mali kmet ni pomemben igralec na slovenskem trgu za pšenico in naj odločajo veliki.

»Resno razmišljamo, da se takih umazanih igric več ne gremo. V začetku epidemije se je podobno dogajalo pri svinjskem in govejem mesu, ko so naši 'tajkunski mesarji' uvažali ceneno meso iz celotne Evrope, celo Ukrajine, epilog tega pa je bila salmonela,« še spominja Küčan in opozarja, da je sedaj podobno pri pšenici, jeseni pa napoveduje isto dogajanje s koruzo. 

Koronakriza razgalila nepravilnosti slovenskega kmetijstva

Tudi vodja soboške območne enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije Franc Režonja je potrdil, da so izračunali, da strošek pridelave pšenice po toni znaša 181 evrov in se na ta način tudi v celoti pokrije stroške.

Franc Štih, predstavnik Sindikata kmetov Slovenije, je dejal, da si vsak odkupovalec žita določa svoje parametre, kar je nesmiselno.

Za primerjavo je predstavil ceno kruha. Šest ton pšenice spremlja šest ton kruha, kmet bo v tem primeru dobil največ 1000 evrov, prodajna cena v trgovini pa bo znašala 20.000 evrov. »Želimo pravična razmerja, ki jih do danes nikjer ni,« je še poudaril. 

Pridelovalec iz Podravja Branko Majerič meni, da je koronakriza razgalila vse nepravilnosti v slovenskem kmetijstvu. Pridelovalci se tako srečujejo z absurdno situacijo, ko svoj pridelek težko prodajo, ali pa se soočajo z mizernimi cenami.

»Primarni pridelovalci zahtevamo pokritje stroška proizvodne cene, za kar imamo vso pravico. Po kalkulaciji kmetijskega inštituta namreč pridelovalci dajemo mlinski industriji 40 do 50 evrov super rabata po toni pšenice, kar je nerazumljivo,« je opozoril in dodal, da so na inštitutu v ceno pšenice všteli tudi prihodke od prodaje slame. Kmetijski inštitut je sicer za letos zaračunal ceno na 148 evrov.

»Absurdno je to, da moramo kmetje dodatno prispevati mlinski industriji in se pogajati o tem, da dobimo 60 ali 70 odstotkov pokritega stroška v pridelavi. Sprašujem se, kot pridelovalec, kako dolgo bo to šlo in kje bo konec,« je še dejal Majerič, ki ocenjuje, da je proizvodna cena žita dejansko čez 200 evrov po toni. 

V Sloveniji letno porabimo sicer okoli 150.000 ton pšenice. Po podatkih agencije za kmetijske trge je pridelamo okoli 80.000 ton, od tega 50.000 ton krušne.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice