Predstavniki kmetijskih zadrug in župani občin Spodnjega Podravja so na včerajšnjem letnem srečanju na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj znova opozorili na problematiko poplavljanja Drave in drugih rek in s tem povezano škodo tudi na kmetijskih površinah.

Kot je povedal direktor ptujskega zavoda Andrej Rebernišek, razmere kažejo na to, da se tej problematiki daje bistveno premalo pomena. Klimatske spremembe zadnja leta po njegovem povzročajo vse več ekstremnih vremenskih pojavov, bodisi suše ali poplave, do katerih prihaja vse pogosteje, Drava pa spet postaja vse bolj poplavna reka, poroča STA. 

»Pretočnost struge reke Drave se je po naših podatkih v zadnjem obdobju bistveno zmanjšala, kar kliče po resnem in skupnem pristopu k iskanju rešitev. Zavedamo se, da je kmetovanje ob Dravi bolj zahtevno kot kje drugje, vseeno pa ne smemo pristati na to, da bi vsako drugo leto poplavljala in povzročala novo škodo,« je dejal Rebernišek in dodal, da enako velja tudi za vse ostale vodotoke v regiji, ki so vezane na Dravo.

Do podobnih težav prihaja tudi v drugih delih Slovenije

Po besedah Kmetijsko-gozdarske zbornice Cveta Zupančiča do podobnih težav zaradi klimatskih sprememb prihaja tudi v drugih delih Slovenije, posebej je izpostavil Savinjsko dolino, kjer ob Savinji ob močnih nalivih poplavljata še Ložnica in Bolska, poplavljena voda pa po poljih raznaša nesnago ter uničuje kmetijske površine.

Zupančič je zato prepričan, da morajo odgovorni na državni ravni najti primerne rešitve, saj gre za enake težave kot so na drugi strani suše, pozebe in druge posledice klimatskih sprememb. Tudi Milan Unuk, predsednik sveta ptujskega kmetijskega zavoda je menil, da mora za to poskrbeti država, saj občine ne morejo na svoja pleča prevzeti še skrbi za izboljšanje pretoka Drave, pri tem pa je preveč denarja iz Drave preko Dravskih elektrarn Maribor že steklo iz regije, poroča STA. 

Odločali se bodo za prioritete

Veliko spodbudnega udeležencem sestanka vodja mariborske območne enote direkcije za vode Mateja Klenaček, včeraj ni mogla povedati, saj sicer običajno preambiciozne letne programe izvedejo le v omejenem obsegu denarja, ki ga država nameni za vzdrževanje vodotokov.

»Ker denarja ni dovolj, da bi težave odpravljali sproti ali bi delovali celo preventivno, se moramo pač odločati za prioritete, te pa so varovanje objektov, naselij, vodne in ostale infrastrukture,« je poudarila Klenačkova in dodala, da jim način vzdrževanja dirigira tudi območje Nature 2000, ta pa jim med drugim onemogoča odvažanje gramoza.

Posledice plačujejo kmetje

Videmski župan Branko Marinič je državi očital, da se denar, ki ga je ta namensko zbirala, ni vračal tja, kamor bi se moral. Posledice tega zdaj po njegovem plačujejo kmetje, ki bi jih morali končno vprašati, kjer so konkretno problematična območja, da se pristojna ministrstva ne bi spet lotila obravnave celotnega toka reke, poroča STA. 

Da Drava danes poplavlja bistveno hitreje kot pred 40 leti, je prepričan tudi župan Markovcev Milan Gabrovec, kar po njegovem kaže predvsem na veliko slabšo pretočnost. Po njegovem bi se bilo potrebno upreti tistim, ki jim preprečujejo odvoz gramoza, nato pa v morebitnem sodnem postopku dokazati svoj prav.

Kmetijska problematika je premalo izpostavljena

Po besedah Boruta Roškarja, direktorja VGP Drava Ptuj, ki kot koncesionar skrbi za vodotoke na tem območju, svoja dela opravljajo v okviru zagotovljenih sredstev, ki pa so omejena. Med prioritetami je po njegovem kmetijska problematika premalo izpostavljena, zato pozdravlja predlog po organizaciji širše okrogle mize z vsemi odgovornimi.

Ob tem pa je Roškar spomnil še na en absurd prepovedi odvoza gramoza. »Lahko ga prestavljamo, ne smemo pa ga odvažati. Tako ga zdaj odnaša na Hrvaško, kjer ga za zdaj še lahko odvažajo, in nam ga prodajajo nazaj v Slovenijo,« je stanje opisal Gabrovec.

Preberite še

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice