Boltežar Ditner kaže, do koder je ob zadnjih poplavah segala višine vode.
Torkovo jutro je večina izrabila za čiščenja snega, a pri nekaterih ljudeh vzdolž reke Drave je še vedno prisoten spomin na naraslo reko Dravo, ki se je konec prejšnjega meseca spet razlivala po nižje ležečih območjih.

Eden od teh je Boltežar Ditner iz Krčevine pri Vurbergu, ki smo ga »ujeli« pred hišo, ko je čistil zasneženo bližnjo okolico. Sedanja stanovanjska hiša je bila v preteklosti namreč hiša Lovske zveze Slovenije in v lovišče takratne fazanerije Vurberk so na lov prihajale eminentne politične osebnosti takratnega sistema. Če bi še danes bila fazanerija, pravijo domačini, verjetno ne bi bila poplavno območje.

»Po izgradnji nasipa smo še bolj v nevarnosti«

»Okrog hiše je bila povsod voda. Najhuje je bilo v noči na 30. oktober, ko je voda nenehno naraščala. Še dobro, da so nas tega dne že zjutraj poklicali iz civilne zaščite in nas opozorili na naraščanje reke. Sreča je tudi v tem, da smo se lahko nekoliko pripravili, saj smo nemudoma pričeli z reševanjem tistega, kar smo lahko umaknili pred naraščajočo vodo. Cel dan in tja do kakšne 2. ure ponoči je trajalo reševanje stvari iz več prostorov, v ustrezne košare pa smo še pravočasno pospravili tudi vso živino (kokoši in zajce) in jih postavili višje, avtomobil in traktor pa smo tudi umaknili na varno, saj se je še to noč voda razlila,« se spominja Ditner, ki težave pripisuje pred leti zgrajenemu protipoplavnemu nasipu.

»Ta mogoče res obvaruje naselja vzdolž njegovega območja, medtem ko so naselja v spodnjem delu, kjer ga več ni, veliko bolj ogrožena. Voda se namreč tukaj razlije in poplavlja. »Od reke Drave smo res oddaljeni kakšen kilometer, vendar kljub temu nismo varni,« je dejal Ditner.

Družina Ditner stanuje na Krčevini pri Vurberku, kjer je bila nekoč fazanerija.

Hiše kljub pozivom ni želel zapustiti

Sogovornik pravi, da je bil ves čas doma, v hiši. »Vem, da so ljudi izseljevali, tudi mene so pozivali, da zapustim hišo, a je nisem želel. Prepričan sem, da tako lahko še marsikaj rešim, kot pa, da bi hišo zapustil. In če prejšnje poplave, ko je bila višina vode krepko čez meter, niso odnesle hiše, sem vedel, da je tudi tokrat ne bo. Imel sem informacije, da Dravo regulirajo tako na Dravskih elektrarnah Maribor kot tudi že v Avstriji,« je poudaril Ditner.

Na vprašanje, ali imajo pripravljene tudi čolne za morebitno reševanje, odgovarja, da jim ne bi koristili, saj je voda takrat že preveč deroča. »Tudi po dovozni cesti proti hiši se v takšnih razmerah ni varno voziti, saj jo voda spodjeda in ne veš, kaj je spodaj. Enostavno ni več varna, zato pristojnim službam v takšnih trenutkih odsvetujem približevanje. Iz izkušenj vem, da ko voda enkrat poplavi okolico hiše, je najbolje, če ostaneš v njej,« priznava Ditner.

Njemu do vratu pa je bila višina vode ob katastrofalnih poplavah leta 2012.

Rešitev vidi v poglabljanju korita reke Drave

Hišo in druge objekte ima zavarovane, dodaja, Ditner, vendar s povrnjenim denarjem škode ne more poravnati. »Zidovi v gospodarskem objektu so vlažni, tudi temelji hiše, pred vrati pa je zima. Če bi bilo poletje, bi sušil sam. Spomnim pa se, da sem si po prejšnjih poplavam priskrbel izsuševalnike, vendar sem moral za večdnevni najem odšteti tisoč evrov. Želel sem si kupiti svojega, a ti ne ostane nič denarja.

Vseeno Ditner vidi edino rešitev v čiščenju nabrežine in poglabljanju korita reke Drave, saj bi s tem v veliki meri preprečil razlitje. »Voda je bila vedno v bližini naše hiše, a ta nas ne ogroža. Po razlivanju reke Drave, pa si voda namreč utira povsem svojo pot,« je sklenil Ditner.

Voda je poplavila tudi gospodarsko poslopje.
Poplavljeno so imeli tudi kurilnico, a je tokrat voda tokrat poplavila »zgolj« tla.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice