Foto: Stanko Kozel
59. Kurentovanje je za nami. Na 16 uradnih dogodkih se je predstavilo 31 domačih in tujih tradicionalnih likov. Karnevalsko dvorano je obiskalo več kot 20.000 ljudi.

Več kot 7.000 nastopajočih iz 12 držav na štirih osrednjih povorkah, ki so skupaj merile skoraj 4 km, je na Ptuj, ki je v teh dneh zasluženo nosil ime največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem, privabilo kar 73.000 obiskovalcev. 

Na današnji novinarski konferenci so predstavniki organizatorjev in županja Nuška Gajšek potegnili črto pod tem, kar se je dogajalo med 2. februarjem in 5. marcem, kolikor je trajalo letošnje Kurentovanje. In vsi so bili mnenja, da so ponovno presegli pričakovanja.

Županja Nuška Gajšek ponosno gleda na dni, ko je Ptuj živel s Kurentovanjem

»Našemu mestu smo utrdili pomemben položaj na evropskem zemljevidu. Dediščino, ki nam je bila zaupana, smo predstavili na izjemen način; ponesli smo jo po Sloveniji in izven meja, tistim, ki so nas obiskali, pa smo omogočili ustvarjanje nepozabnih spominov. In ne nazadnje, pozitivna energija kurentov in ostalih mask nas je povezala in napolnila za čas do naslednjega, jubilejnega Kurentovanja.« Županja se je tudi zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k izrednemu uspehu letošnjega karnevalskega dogajanja: »Kurentovanje povezuje. Skupaj smo pripravili festival neverjetnih razsežnosti, ki pritičejo samo velikim evropskim in svetovnim karnevalom.«

Foto: Stanko Kozel

Ključna sta bila otvoritvena etno povorka in mednarodna karnevalska povorka

59. Kurentovanje je postreglo s kar nekaj vrhunci, nedvomno pa sta bila ključna dogodka, ki sta privabila največ nastopajočih in obiskovalcev, otvoritvena etno povorka in mednarodna karnevalska povorka. Na otvoritveni etno povorki, ki je merila kar 1,2 kilometra, se je 10.000 gledalcem predstavilo 34 skupin iz sedmih držav, s približno 2.000 nastopajočimi, od tega je bilo 11 etnografskih skupin iz tujine. Na mednarodni karnevalski povorki, ki je bila še daljša, 1,3 kilometra, se je 45.000 gledalcem v 44 skupinah predstavilo 2.500 udeležencev iz osmih držav, iz tujine je bilo osem skupin.

Foto: Stanko Kozel

Svoje navdušenje je izrazil tudi Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja in generalni sekretar FECC (Evropske federacije karnevalskih mest): »Upravičili smo zaupanje, ki nam ga je UNESCO namenil s tem, ko je Obhode kurentov uvrstil na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in prevzel pokroviteljstvo Kurentovanja. Na otvoritveni etno povorki so se nam pridružili še trije liki, ki so pod UNESCO okriljem, bolgarski sourvakarji ter hrvaške buše in zvončarji. Odziv nastopajočih, gostov in gledalcev je bil fantastičen.«

Foto: Stanko Kozel

»Ponosni smo, ponovno nam je uspelo ponotranjiti našo izjemno pustno kulturo, dediščino in tradicijo na čelu s kurentom ter resnično izživeti karnevalski duh. O tem priča prisotnost skupin iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije, Slovaške, Srbije in Turčije, v našem mestu se je zbralo več kot 400 mednarodnih gostov ter 16 predstavnikov FECC, na čelu s predsednikom Larsom Algellom, in 11 predstavnikov pobratenih in prijateljskih mest. Videli in doživeli smo 54 etnografskih skupin in 33 skupin kurentov. 59. Kurentovanje je bilo izvedeno na nivoju in v znamenju Največjega muzeja etnografske nesnovne kulturne dediščine na prostem v Evropi,« je še dodal Brumen. 

V karnevalski dvorani zabeležili rekordni obisk

V Karnevalski dvorani so organizirali šest nočnih in pet dnevnih dogodkov, na večini njih so zabeležili rekordni obisk. Karnevalsko dvorano je obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev. Kot je na novinarski konferenci povedala predstavnica organizatorja programa v Karnevalski dvorani Jasmina Kokol, »smo lahko zadovoljni z obiskom, kar je očitno dokaz, da smo ponudili dober program. Nedvomno sta bila ponovno vrhunca Veliki karnevalski bal in koncert Severine, pa tudi otroška rajanja so presegla naša pričakovanja.«

Foto: Stanko Kozel

Princ karnevala odlično opravil nalogo vladanja

17. princ ptujskega karnevala Baron Jakob Zekel Videmski je odlično opravil nalogo vladanja, ki mu je bila zaupana za to obdobje: »Letošnje Kurentovanje je bilo zame še posebej pomembno, saj sem ga prvič doživel v vlogi princa karnevala. Čudovito je bilo doživeti mesto v času, ko so bili na prvem mestu kurenti ter drugi etnografski, tradicionalni in domišljijski liki. Svojo vlogo sem z veseljem in ponosom opravljal tako na domačem ptujskem karnevalu kot na mnogih gostovanjih na slovenskih in tujih karnevalskih prireditvah ter turističnih dogodkih. Za razliko od kurentov se moje delo s koncem kurentovanja ne konča. Opravljal ga bom tudi izven pustnega časa, še leto in pol, tja do ptujskega martinovanja leta 2020.«

Kurentovanje preseglo zadane cilje

Tudi direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc je zadovoljna, da je Kurentovanje potekalo v skladu z zadanimi cilji in jih v večini tudi preseglo: »Kurenti v družbi drugih pustnih likov so s svojo mistično energijo magnet za obiskovalce od blizu in daleč. In Kurentovanje z bogastvom izročil in dogajanja je eden od stebrov naše turistične ponudbe. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je letos v času Kurentovanja na ptujske ulice stopilo več etnografskih likov in karnevalskih mask kot lani. Ponovno smo za pripovedovanje izbrali prave zgodbe – tako tiste etnografskega značaja, kot tiste bolj zabavne.

Foto: Stanko Kozel

»Staro mesto je postalo kraj spektakularnih doživetij, ki so z uprizoritvami tradicionalnih pustnih običajev gradila mistično atmosfero petega letnega časa.« Ob tej priložnosti se je za sodelovanje zahvalila Mestni občini Ptuj, soorganizatorjem, sponzorjem in društvom ter posameznikom, ki ohranjajo in širijo avtentično ljudsko izročilo. »Sedaj nas čakajo dogodki ob 1950. obletnici prve omembe mesta v pisnih virih, seveda pa se bomo pričeli pripravljati na jubilejno Kurentovanje. Dogodek prerašča lokalne in nacionalne okvire ter je zaradi svojih posebnosti ustvarjen, da postane svetovna senzacija,« je še dodala Gönčeva. 

59. Kurentovanje v številkah

Nova karnevalska sezona se prične na Martinovo, ko se v večjem delu Evrope prične nova karnevalska sezona. V 2020 pa bo na Ptuju jubilejno 60. Kurentovanje, ki se bo pričelo s tradicionalnim Kurentovim skokom 2. februarja.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

morilce v zapor (nepreverjen)

Pustne maske kurenti imajo na vesti mnogo UMOROV po vaseh ... ukinimo to 'zlo kurentov'

Starejše novice