Foto: arhiv Legebitra
Pogovor s tremi zanimivimi ženskami, ki so delile svoja razmišljanja o razkritju spolne usmerjenosti in pomembnosti tega, vlogi stereotipov, varnih okoljih ter dejanjih in potrebnih korakih v družbi, ki bi vodili k večji sprejetosti LGBT oseb.

Dogodek v domu KULTure MuziKafe je potekal v okviru kampanje Kaj pa ti opaziš?, ki je del projekta DARE - Upamo si skrbeti za enakost. Tega pod okriljem programa Evropske unije za pravice, enakost in državljanstvo izvajajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, društvo Legebitra in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 

Namen kampanje je izboljšati položaj in odnos do LGBT oseb na različnih nivojih in področjih življenja, z dogodki pa želi projekt vzpodbuditi razpravo in razmislek o dojemanju spolne usmerjenosti širom Slovenije.

V uvodnem delu je Simon Maljevac iz društva Legebitra s predavanjem nanizal izsledke raziskave »Okviri homofobnega diskurza v slovenski družbi​«, ki mu je sledila okrogla miza. Gostje diskusije so bile Melani Centrih, profesorica nemškega in agleškega jezika ter dolgoletna ravnateljica Gimnazije Ptuj, katere sin ji je pred 13 leti razkril svojo istospolno usmerjenost, svetnica Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in režiserka ter gledališka mentorica Branka Bezeljak. V debati so delile svoje poglede na dojemanje in razumevanje spolne usmerjenosti v družbi in lokalnem ptujskem okolju, iz katerega prihajajo in v katerem tudi delujejo.

Branka Bezeljak je že na začetku izpostavila opažanje, da so bili pred desetletji časi bolj sproščeni kot danes, ko so na plečih mladih večji pritiski in posledično stiske pri iskanju lastne identitete. Vendar je poudarila: »Ljudje enako živimo. Enako spimo. Enako delamo. Enako jemo. Enako mislimo. Ljudje smo enaki, zato »enake pravice – da ali ne?« več ne bi smelo biti vprašanje.«

Melani Centrih je delila zgodbo o procesu sprejemanja istospolne usmerjenosti svojega sina. Poudarila je, da se ji zdi pomembno, da javno deli svojo zgodbo in s tem omogoči lažji in bolj informiran proces sprejemanja različnosti marsikateri družini in tudi družbi, v kateri sobivajo tudi osebe s spolnimi usmerjenostmi, različnimi od naše. »Kot starš nisem imela ob razkritju sina nobenih informacij o istospolni usmerjenosti, o tem pač ne razmišljaš. Takoj na začetku me je skrbelo, sploh ker sem menila, da je družba še zelo zaprta. Čez čas sem dojela, seveda ker sem veliko brala, se z ljudmi pogovarjala, da tudi te različne spolne usmerjenosti temeljijo na isti želji in hrepenenju po ljubezni in sprejetosti kot je moja, kot je tvoja, kot jo imamo vsi. To je ključni razlog za sprejemanje LGBT oseb in za to, da imajo enake pravice kot jih ima večina.«

»Pomembno je, kak je človek, ki je ob tebi, ne pa koga ljubi«

Nuška Gajšek je poudarila, da o istospolni usmerjenosti ni nikoli aktivno razmišljala, vse do prvega referenduma o izenačevanju pravic v Družinskem zakoniku leta 2012: »Zame so vse osebe ljudje, ne glede na njihove osebne okoliščine, kamor spada tudi spolna usmerjenost. Pomembno je, kak je človek, ki je ob tebi, ne pa koga ljubi.« Sama si je v obeh procesih zakonodajnih sprememb za te aktivno prizadevala in je mnenja, da je bilo dovolj razdvajanja v družbi in pridobivanja političnih točk na plečih ranljive manjšine. »Slovenija je v zadnjem obdobju, po skoraj desetletju zatišja, naredila nov, pomemben korak na poti k enakopravnosti za vse njene državljane. Zakon o partnerski zvezi je tisti pomemben mejnik – tako simbolno kot dejansko – ki bo tudi v zavesti naših ljudi naredil potreben premik naprej pri sprejemanju različnosti,« je še dodala.

Gostje so po zaključeni okrogli mizi nadaljevali druženje in sproščeno debato o nadaljnjih korakih za večanje sprejetosti LGBT oseb v družbi in lokalnem okolju​. Strinjali so se, da je osnova za sprejetost tako vidnost LGBT oseb kot dostop do korektnih informacij. Projekt se bo nadaljeval do konca leta, v okviru njega pa bodo potekali različni dogodki, lokalne akcije in tudi vseslovenska informacijska kampanja, ki jo lahko spremljate na www.kajpatiopazis.si.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice