V uredništvo Ptujinfo smo prejeli pismo krajanov četrtnih skupnosti Spuhlja in Jezero, ki so zaradi domnevnih nepravilnostih pri obratovanju Centra za ravnanje z odpadki Gajke ustanovili civilno iniciativo.

Kot smo že poročali, so krajani ptujskih mestnih četrti Jezero in Spuhlja že pred časom opozorili na številne domnevne nepravilnosti pri obratovanju Centra za ravnanje z odpadki Gajke in na slabšo kvaliteto bivanja v bližini Gajk. Krajane, ki živijo v okolici ptujskega zbirnega centra za odpadke, je v juliju prestrašil še požar v Gajkah. Prepričani so, da živijo v neposredni soseščini ekološke bombe, ki je pravzaprav ne bi smelo več biti.

Krajani četrtnih skupnosti Spuhlja in Jezero so zdaj ustanovili civilno iniciativo. Zahtevajo, da se upošteva pogodba glede Centra za ravnanje z odpadki Gajke, ki jo je sklenila občina Ptuj s takratno mestno četrtjo Jezero. V odprtem pismu, ki so ga naslovili na medije in občino se sprašujejo, kako lahko zaupajo občini, če ta ne upošteva niti obljub, ki so zapisane v pogodbi. 

Center za ravnanje z odpadki Gajke bi morali že zapreti

V pismu krajani opozarjajo, da je bilo v pogodbi obljubljeno, da bo odlaganje v Center za ravnanje z odpadki Gajke le začasno in da bo občina v šestih letih našla nadomestno lokacijo. Mestna občina Ptuj in Mestna četrt Jezero sta namreč oktobra 2002 s pogodbo določili, da bo Center za ravnanje z odpadki Gajke obratoval največ 15 let, torej do leta 2017. V tem času naj bi Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju poiskala drugo lokacijo, območje centra pa naj bi sanirala. 

Odlagališče že več let nima obratovalnega dovoljenja, smeti so vozili v regijski center v Celje, zdaj pa v Puconce, poudarjajo v civilni iniciativi in dodajajo, da za vzdrževanje Gajke plačujejo Ptujčani, ob tem pa tudi odvoz smeti v druge regijske centre, zato so položnice za smeti na Ptuju med najvišjimi v državi

Onesnaževanje podtalnice je neizbežno

Opozarjajo tudi na problematiko bližine kmetijskih zemljišč in legi na vodovarstvenem območju na prodnati podlagi. Po mnenju krajanov je sporna tudi višina naloženih bal – namesto načrtovanih štirih bal v višino, jih je 10. To je zelo verjetno poškodovalo podlago. »Je kdo preverjal, če temelji tega smetišča to vzdržijo? Prepričani smo, da izcedne vode pronicajo v podtalnico, zato je naša podtalnica najslabša v Sloveniji,« so zapisali.

Ob tem občino pozivajo, da pojasni razloge, zakaj je sedemkrat tožila Agencijo Republike Slovenije za okolje za okoljevarstveno soglasje? 

V neposredni bližini je tudi staro odlagališče Brstje, zato je obremenitev za okolje absolutno prevelika. »Krajani nismo informirani o stanju okolja, želimo vedeti, v kakšnem okolju živimo,« pozivajo občino, da poda odgovore.

Občani niso obveščeni o dogajanju v zvezi s centrom

Krajani dodajajo, da niso obveščeni o načrtih, ki jih ima občina s Centrom za ravnanje z odpadki Gajke. »Vse kar zvemo, je iz medijev – enkrat se center prodaja, drugič ga nameravajo nadgraditi.« Zato opozarjajo, da prihaja do velike zmede, ljudje so zaskrbljeni in ne verjamejo več nikomur.

Zaskrbljeni so tudi zaradi pogostih požarov in poginov ptic: »Občina se ne more več sprenevedati, da ta problem ne obstaja.« V civilni iniciativi zato zahtevajo, da se problem reši in deponija zapre v skladu z okoljskimi standardi, kot so to uredili v ostalih občinskih deponijah.

Občina ni izpolnila več kot polovico zahtev, navedenih v pogodbi

V zameno za degradacijo okolja naj bi krajani četrtnih skupnosti Jezero in Spuhlja po pogodbi dobili različne ugodnosti. Mestna občina Ptuj naj ne bi izpolnila vseh. »V mestni četrti Spuhlja imamo zaradi odlagališča degradirano okolje, občina ni izpolnila niti investicij h katerim se je zavezala v pogodbi za Center za ravnanje z odpadki Gajke, kaj šele kaj drugega - tako imamo v četrti Spuhlja in tudi Budina zraven degradiranega okolja še najslabšo infrastrukturo,« so zaključili pismo krajani. 

Za pojasnila smo zaprosili Mestno občino Ptuj. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice