Civilna iniciativa, v katero so se povezali kmetje, ki so zadnja leta vse večkrat oškodovani zaradi poplavljanja Drave, je v sodelovanju s kmetijsko-gozdarskima zbornicama iz Ptuja in Maribora v Skorbi na to temo pripravila problemsko konferenco.

Prišla je tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in podprla njihova pričakovanja.

Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki iz Podravja so se že lani organizirali v civilno iniciativo, preko katere so izrazili nezadovoljstvo in svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzročajo vse bolj pogoste poplave Drave, ob kateri imajo svoja kmetijska zemljišča, poroča STA. 

Pretočnost reke se zmanjšuje, to pa povzroča poplave

Kot opozarjajo, se zaradi zaraščanja stare struge in slabega vzdrževanja pretočnost reke iz leta v leto zmanjšuje, kar povzroča vedno več poplav, posledično pa veliko gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, cestni infrastrukturi in gospodarskih objektih.

Kot so poudarili, škoda nastaja na okoli tisoč hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč, zato so tudi danes od države terjali, da znova zagotovi pretočnost Drave na 2000 kubičnih metrov na sekundo in jo nato tudi vzdržuje, brezpogojno zaščiti kmetijska zemljišča ter ovrednoti škode po poplavah ter na ta način določi normative za oceno škode v prihodnje, poroča STA. 

Prav tako od pristojnih na državni strani zahtevajo natančno določitev institucije, ki je odgovorna za sanacijo in povračilo škod, ter takojšnjo sanacijo škode, nastale po poplavah leta 2012 in 2014, ki naj bi posledično poleg zamuljenosti glavni razlog za lanske dodatne škode pri že nizkem pretoku reke.

Odziva z državne strani ni bilo

Državi predlagajo še projektni pristop k celoviti rešitvi poplavne varnosti in določitev enoletnega roka za ukrepanje, zavzeli pa so se še za ustanovitev delovne skupine, ki bi bdela nad uresničitvijo njihovih zahtev.

Na včerajšnji konferenci pravega odziva z državne strani niso slišali, saj predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, od katerih je odgovore pričakovala tudi ministrica Pivčeva, ni bilo. Vso nezadovoljstvo kmetov je tako moral občutiti direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar, ki je zbrane skušal prepričati, da pretočnost Drave ves čas ostaja približno enaka, poroča STA. 

»Treba se je zavedati, da te površine ležijo v območju desetletnih poplav in temu primerno bo treba tudi prilagajati rabo zemljišč,« je dejal Prohinar in dodal, da za vzdrževanje vodotokov vsako leto namenjajo dokaj obsežna sredstva, je pa očitno tudi zaradi čisto naravnih procesov odlaganja mulja na poplavnih površinah prišlo do delne preusmeritve vode na druge površine.

Ohranitev kmetijskih zemljišč

Kmetijska ministrica je poudarila, da je njihovo ministrstvo pri reševanju te problematike na vrsti daleč za okoljskim ministrstvom, je pa poudarila, da se še kako zaveda pomena ohranitve prav vsakega hektarja kmetijskih zemljišč. »Zato seveda pristajamo na prav vse zahteve in podpiramo vse pobude, ki krepijo to zavedanje in prispevajo k njihovem ohranjanju,« je dejala Pivčeva.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice