Letos so do konca avgusta v Sloveniji našteli že 224 laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice, od tega kar 73 v Podravski regiji. Večino bolnikov so hospitalizirali, umrl ni nihče.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so povedali, da največ bolnikov z mišjo mrzlico (hemoragično mrzlico z renalnim sindromom) prihaja prav iz Podravske regije in jugovzhodne Slovenije: »Predvidevamo, da je v naravnih žariščih mišje mrzlice na teh območjih prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa mišje mrzlice - miši, voluharic, kar je omogočilo uspešno širjenje virusa med glodavci in posledično na ljudi.«

Na območju Upravne enote Ptuj so primere mišje mrzlice letos zabeležili v občinah Ptuj in Majšperk (dva do pet primerov), po en primer pa so našteli v občinah Kidričevo, Podlehnik in Žetale.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so razložili, da so na ta pojav vplivali vremenski pogoji, mila zima in zadostna količina padavin, predvsem pa razpoložljivost hrane na tem območju: »Znano je, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, ki se običajno pojavlja neenakomerno v različnih časovnih razmikih in na različnih območjih.«

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor opozarjajo, da »okužbo prenašajo glodavci, v našem okolju predvsem miši. Do okužbe pride z vdihavanjem iztrebkov ali urina glodavcev, ki je lahko povsod, zato svetujemo: ne z golimi rokami loviti in pobirati miši. Pri pospravljanju kleti, lop in skladišč, ki so bila dolgo prazna in je velika verjetnost, da so v njih prezimovale miši, si nadenite masko, ker do okužbe pride z vdihavanjem virusov. Tudi sadje je treba oprati, saj v skladiščih lahko po njem plazijo miši.«

Vir: NIJZ

Prepoznajte simptome okužbe!

»Bolezen poteka v več fazah. Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska,« so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

»Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic - skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu. V tem obdobju obstaja velika nagnjenost h krvavitvam. Obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5- do 15-odstotna. Pojav povečanega izločanja seča - poliurija - oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem. Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala povzročata lažje oblike obolenja. Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico se razvije doživljenjska zaščitna imunost,« so dodali na Nacionalnem inšitutu za javno zdravje.

Več informacij o bolezni je dostopnih tukaj.

Nasveti Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju:

  • poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
  • poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
  • živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
  • izvajamo redno deratizacijo.

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:

  • pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru;
  • med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (na primer Varikine), zmešamo z devetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca;
  • površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut;
  • pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke;
  • po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni;
  • po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov;
  • po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom;
  • če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali, na primer v hlevih, obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi:

  • pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
  • hrane ne puščamo na tleh,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • ne poležavamo na golih tleh,
  • skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju dela v naravi:

  • pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
  • ne poležavamo in posedamo na golih tleh,
  • pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem,
  • poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice