Člani evropskega komiteja mladih kmetov – CEJA, so se danes zbrali na mednarodni novinarski konferenci in spregovorili o problematiki s katero se soočajo.

Na mednarodni ministrski konferenci o pomenu mladih kmetov za prihodnost kmetijstva, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred odprtjem mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, so gostili delovno skupino evropskega komiteja mladih kmetov CEJA.

Znotraj skupine so razpravljali o skupni kmetijski politiki po letu 2020. Člani in članice Evropske Unije so razpravljali tudi o tem, kako ocenjujejo skupno kmetijsko politiko, o predlogih za prihodnost in kakšen naj bi bil finančni okvir, predvsem s poudarkom na mladih kmetih. 

»Mladi kmetje so tisti, ki v praksi vidijo, kje prihaja do navzkrižij in potem imajo tudi predloge, kako to izboljšati, zato je edino prav, da se jim prisluhne in da nekako te predloge, ki so neposredno uporabni, se vključijo v kmetijsko politiko. Mladi kmetje so prihodnost slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja« pove vodja skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko Doris Letina

Izzivi s katerimi se srečujejo mladi kmetje

Mladi kmetje se srečujejo z veliko izzivi. Eden izmed teh je prav zagotovo ta, da nimajo toliko izkušenj, kot starejši kmetje. Potem so tu vremenske razmere, katerim se je potrebno prilagoditi, dostopnost do zemljišč in finance. 

»Glavni problem so tudi nizke odkupne cene, če bi bile takšne cene, da bi kmet lahko dostojno kmetoval, niti subvencije ne bi bile potrebne, vendar so prenizke, da bi zadostili stroške, kaj šele, da bi nekako vlagali v razvoj kmetij. Potem je tukaj še dostop do kmetijskih zemljišč, ki so zelo draga, v nekaterih predelih Slovenije je tudi zelo težko priti do njih,« pojasnjuje Doris. 

V Sloveniji so značilne družinske kmetije

Po besedah Roka Damijana, predsednika Zveze slovenske podeželske mladine, so v Sloveniji značilne družinske kmetije, poznani pa so tudi prenosi kmetij znotraj družin. Zelo majhen delež pa je tistih kmetovalcev, ki so se popolnoma sami, brez predhodne dediščine, odločili za kmetovanje. 

»Želimo enakopravnost celotnega podeželja. Vemo, da imamo ogromno območij z omejenimi dejavniki, torej mladi si vseeno želijo enakega življenja kot ga imajo tisti v mestih. Torej dobro infrastrukturo, dostopnost do interneta in pa enostavno povezanost v kulturnem smislu z državo,« nam je zaupal Rok Damijan.  

»Gre za to, da mladi kmetje ne nadaljuejo le tradicije, ampak gre zato, da so pripadniki tradicije. Najlepše je, ko tradicijo predhonih generacij  kombinirajo z inovacijami. Pomemben del nas je, da lahko kot mlajša generacija imamo priložnost, da nadaljujemo kmetovanje na tradicionalen ali pa novejši način,« je za konec povedal Jannes Maes, predsednik evropske zveze podeželske mladine.  

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice