Aleš Krajnc je po končani Osnovni šoli Breg na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani pridobil poklic kamnoseka. Že od začetka izobraževanja je v njem tlela želja izdelati ptujski grb. Preteklo zimo je začutil, da si je nabral dovolj izkušenj, da se loti priprave projekta ter ga tudi izvede.
Pri izbiri kamna se je odločil za domači material, slovenski apnenec iz Lesnega Brda rožnate barve. Zunanjo obliko je izrezal s pomočjo vodnega curka. Pri nadaljnjem delu so prišle do izraza njegove ročne spretnosti ter izkušnje z obdelavo kamna. En mesec je potreboval, da je grb dobil današnjo podobo. Veliko pozornosti je posvečal posameznim detajlom.
S spoštovanjem do bogate ptujske zgodovine, katere del lahko v številnih segmentih spoznavamo tudi skozi zgodbe v kamnu, se je trudil, da bi bil ptujski grb po kamnoseških standardih izdelan čim bolje. Odločil se je, da ga podari Mestni občini Ptuj.
Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar se mu je s sprejemom osebno zahvalil in mu čestital za uspešno opravljeno delo: »Izjemno me veseli, da imamo na Ptuju mlade in zagnane ljudi tudi s takšnimi znanji in veščinami, ki jih danes morda ne srečamo več na vsakem koraku. Želim si, da se čim več tistih, ki so svojo priložnost poiskali zunaj meja države, vrne v domači kraj in deli svoje raznovrstne izkušnje z lokalnim okoljem ter ga tako pomaga bogatiti.«
Od družinskega podjetja do samostojne poti
Aleš Krajnc si je med srednjim šolanjem delovne izkušnje nabiral v družinskem podjetju z 20-letno tradicijo Kamnoseštvo-keramičarstvo Srečko Krajnc. Prvo zaposlitev mu je ponudil oče, a ker mu je bilo kamnoseštvo vedno bliže kot keramičarstvo, si je od nekdaj želel, da bi lahko delal v svoji kamnoseški delavnici. Zavedal se je, da za dosego cilja potrebuje več izkušenj pri obdelavi kamna.
Začel se je učiti nemškega jezika ter iskati delo v Avstriji. V vmesnem času se je zaposlil v Ljubljani, kmalu nato pa v sosednji državi, kjer dela še danes. Privarčevani denar počasi in vztrajno vlaga v delavnico. Kupil in obnovil je kamnoseško žago ter viličarja.
Pri vseh izzivih in nalogah, ki si jih zadaja, mu prav pridejo izkušnje, pridobljene med šolanjem. Aktivno je sodeloval pri restavriranju kamnitega dela spomenika Rudolfa Maistra v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Nato pa se je dvakrat udeležil tekmovanja mladih v različnih poklicih Euroskills v organizaciji Obrtne zbornice Slovenije ter osvojil 4. in 6. mesto.
Starejše novice
