Foto: Stanko Kozel
Nov vrhunec letošnjega 59. Kurentovanja, mednarodna karnevalska povorka, je na današnjo pustno nedeljo na ptujske ulice in trge privabila skoraj 45.000 radovednih obiskovalcev.

Kot častni pokrovitelj se je je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na povorki se je v svojih kreacijah in koreografijah predstavilo 2.500 udeležencev iz osmih držav.

Foto: Stanko Kozel

V svojih opravah so se predstavile etnografske pustne skupine, vključno s kurenti, pihalne godbe, osnovne šole ter številne druge karnevalske skupine od blizu in daleč. Slovenskim skupinam se je pridružilo osem karnevalskih skupin iz Avstrije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Slovaške in Srbije. Povorki je svoj pomladni pečat pustilo tudi skoraj 800 kurentov, ki so z več kot 3.500 glasnimi zvonci odganjali slabo ter prinašali srečo in zadovoljstvo.

Največji prikaz etnografskih likov in karnevalskih mask

Mednarodna karnevalska povorka je največji prikaz etnografskih likov in karnevalskih mask v okviru Kurentovanja. Izvirne karnevalske skupine in številni satirični liki vsako leto poskrbijo za prav posebno vzdušje. Tokrat se je predstavilo 44 skupin, osem jih je bilo iz tujine (Avstrije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Slovaške in Srbije). Na čelu povorke je bil 17. princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski

Foto: Stanko Kozel

Sledil mu je Pihalni orkester Ptuj. Za njimi pa so se zvrstile etnografske skupine in druge maske: Pokači iz Tržeca, Pobrežja in Župečje vasi, Orači iz Podvincev, Leskovca, Lancove in Podlehnika, Vile in Kopjaši iz Markovcev, Ploharji iz Cirkovcev, Piceki iz Nove vasi pri Markovcih, Gospoda Seisenbergensis Tumultus iz Žužemberka, Tlačani iz Spuhlje, Kurenti/Koranti iz 28 društev, Cigani Dornava iz ED Cigani Dornava, Dornavski cigani iz TED Lükari Dornava, Lachera iz Italije, Sirene, rojene iz morskih koral, iz Šlapanic na Češkem, Faschingsgilde iz Beljaka v Avstriji, Palčki iz Vrnjačke Banje v Srbiji, Sitnan iz Banske Štiavnice na Slovaškem, Ogenj iz Budve v Črni gori, Monade iz Supetarja na Hrvaškem, Feniks iz Šabca v Srbiji, Veseli klovni, Palčki Pihalne godbe Markovci, Olgoridžini iz OŠ Olge Meglič, Mladikini kuharji iz OŠ Mladika, Modra dupleška pasma iz Dupleka, Kokoti iz Juršincev, Flamingo iz Njiverc, Pat in Mat iz Bukovcev-Vopošnica, Morski psi iz Društva Kocil, Trollsi iz Moškanjcev, Morski konjički iz Siget Stojnci, Simfonija klavirjev iz Spuhlje, Toplice nekoč in danes iz Soviče Dravci, Zvezde plešejo iz KUD Maska Stojnci, Veliki jag iz Male vasi, Ruski narod, Bukovci mladina, Vitezi iz Sodincov in Hipiji se vračajo iz Cirkulan.

Foto: Stanko Kozel

Na povorki predsednik Borut Pahor in drugi častni gostje

S svojo prisotnostjo so mednarodno karnevalsko povorko ob častnem pokrovitelju - predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju- počastili ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, poslanec Evropskega parlamenta Lojze Peterle, poslanec Državnega zbora Jožef Lenart, predsednik FECC Lars Algell iz Švedske, odpravnik poslov na Veleposlaništvu ZDA Gautama Rane, svetovalec za gospodarske zadeve Veleposlaništva Ruske federacije Kirill Bobrov in predstavniki pobratenih, partnerskih in prijateljskih mest Burghausen, Seeboden, Veszprem, Arandželovec, Sarajevo in Nagykanizsa ter Banska Štiavnica. Med častnimi gosti sta bila tudi organizatorja Vrnjačkega karnevala Nebojša Bogičević, podpredsednik FECC Srbija in direktor Vrnjačkega karnevala, ter Ana Đurović, namestnica direktorja Turistične organizacije Vrnjačka Banja iz Srbije.

Foto: Stanko Kozel

Predsednik FECC Lars Algell je pohvalil odlično organizacijo današnje povorke in celotnega Kurentovanja: »V svojem mandatu sem obiskal res veliko število karnevalov in z veseljem povem, da je ptujsko Kurentovanje eden najbolje organiziranih festivalov.«

Branko Brumen, predsednik 59. Kurentovanja in generalni sekretar FECC, je povorko pospremil z besedami: »Ponosni smo, da nam je ponovno uspelo nadgraditi ptujsko karnevalsko zgodbo in da smo ponovno dokazali, da si Ptuj v času Kurentovanja zasluži naziv največjega pustnega muzeja nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem. Dogodek je prepoznaven daleč naokoli, saj ga je tudi tokrat obiskalo veliko karnevalskih skupin in rekordno število obiskovalcev. Kljub dosedanjim uspehom pa se organizatorji zavedamo, da na lovorikah ne smemo spati in čeprav še letošnjega Kurentovanja ni konec, smo mi z mislimi že pri naslednjem.«

Foto: Stanko Kozel

Tudi županja Nuška Gajšek ni mogla skriti svojega navdušenja: »Mednarodna karnevalska povorka je tudi letos staro mesto novih doživetij ovila v pisane barve. Sprevod tisočih karnevalskih mask, tradicionalnih in domišljijskih likov, ki so pripovedovali zgodbe o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti je bil neverjetna paša za oči, ki bo tako obiskovalcem kot nastopajočim ostal v nepozabnem spominu.«

Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je ob še enem vrhuncu letošnjega Kurentovanja, dejala: »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da bo letos v času Kurentovanja na ptujske ulice stopilo več etnografskih likov in karnevalskih mask kot lani. Današnja mednarodna karnevalska povorka je dodatna potrditev naših prizadevanj v zadnjih mesecih. Ptuj si zasluži uvrstitev v sam vrh svetovnih karnevalskih in etnografskih doživetij in ta vizija nas bo spremljala tudi v prihodnje.«

Foto: Stanko Kozel

Skupine in maske so odplesale svoj karnevalski ples po ptujskih ulicah do Karnevalske dvorane, kjer so skupaj z ostalimi maskami nadaljevale zabavo ob ritmih Ansambla Roka Žlindre ter Polka reprezentance Slovenije.

59. Kurentovanje pa se nadaljuje. Že danes dopoldne bodo ulice zavzele najmlajše maske, na Povorki otrok iz vrtcev, popoldne pa sledi še zadnja predstavitev avtohtonih pustnih likov na Mestnem trgu, ki bo v celoti namenjena Kurentom. V torek, 5. marca, se letošnji festival zaključuje s Pustnim torkom in pokopom pusta, 17. princ karnevala pa bo oblast spet vrnil v roke županje Mestne občine Ptuj Nuške Gajšek.

Foto: Stanko Kozel

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice