Ob 1950-letnici prve pisne omembe Ptuja je mesto dobilo že svojo osebno poštno znamko, pa rock himno in brezplačen prevoz za starejše občane, jubileju pa se bodo kmalu trajno poklonili tudi na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj.

V zaprtem atriju šole pravkar urejajo rimski botanični vrt, ki se bo ponašal s čisto pravimi rimskimi ostalinami. Prostor bo namenjen druženju, služil bo tudi kot učilnica na prostem.

Ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj Tatjana Vaupotič Zemljič je povedala, da so ob jubileju mesta na dan šole pripravili prireditev na temo srednjeveškega Ptuja: »Na srednjeveški tržnici smo staršem ponudili izdelke naših učencev in tako zbrali skoraj 2.000 evrov. Od Mestne občine Ptuj smo prejeli še 2.000 evrov za projekte ob jubileju Ptuja.«

Učitelji so najprej izdelali maketo vrta.

Šola stoji na ostalinah starega Rima

Kaj bi z zbranim denarjem storili, so na eni največjih ptujskih osnovnih šol povprašali kar učence. Skupnost učencev je predlagala učilnico na prostem, za katero ima šola v zaprtem atriju idealne pogoje. Pa so učitelji staknili glave in si zamislili rimski botanični vrt, torej vrt z arheološkimi najdbami in zasaditvijo.

»Za takšno zamisel imamo utemeljen razlog, saj naša šola stoji na ostalinah starega Rima. Na tem območju je bilo izkopanih veliko najdb iz tistega obdobja,« je pojasnila ravnateljica šole.
 

V vrtu bodo postavili mize in klopi za cel oddelek otrok.

Z zbranim denarjem so kupili potreben material, na pomoč pri zahtevnejših gradbenih delih so priskočila ptujska podjetja. Okoli  50 zaposlenih na šoli je organiziralo prostovoljno delovno akcijo; ena skupina je opravljala fizična dela, druga je šivala blazine za klopi, tretja pa poskrbela, da prostovoljci niso bili lačni. Ko bodo težja dela, ki bi otrokom lahko bila nevarna, opravljena, bodo učenci višjih razredov še navozili zemljo, jo poravnali in zasadili rastline.

Takšen je pogled na dela iz drugega nadstropja šole.

Vaupotič Zemljičeva je povedala, da osnovnošolci izjemno radi vrtnarijo, te priložnosti pa doma velikokrat nimajo: »Učenci bodo spoznavali zdravilna zelišča in skrbeli zanje. V atriju bomo postavili mize in klopi za en oddelek, tako bo ob lepem vremenu tam mogoče izvajati pouk na prostem. Atrij bo seveda namenjen tudi druženju in igri otrok, poleg tega pa ga bo veselje pogledati.« Za varnost bo poleg ograje poskrbela še varnostna kamera.

Pri težjih delih pomagajo delavci podjetij Javne službe Ptuj; Tenzor; FG kleparstvo, gradbeništvo in trgovina ter Elektro Lajh.

Arheološke najdbe bodo na šoli koristnejše kot skrite v muzejskih depojih

V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so za opremo rimskega botaničnega vrta odstopili tri kamnite rimske pepelnice in del kamnitega rimskega vodovoda. Vse naštete predmete bodo na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj opremili še z napisnimi ploščami s podatki o najdbah.
 

Zaradi senčne lege je atrij priljubljen predvsem v vročih dneh.

Direktor ptujsko-ormoškega pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič je zagotovil, da se za posojene artefakte ne bojijo: »V tistem prostoru zanje ni nobene nevarnosti. Pomembno je, da so tudi otroci seznanjeni z našo zgodovino.«

Sploh zato, ker so arheološke dragocenosti Ptuja pred očmi javnosti že slabo desetletje skorajda povsem skrite ...

Ena od treh rimskodobnih pepelnic, ki bodo mesto našle na novem vrtu.

Do sedaj so imeli v atriju Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj približno tri krat štiri metre velik tlakovan prostor, mizo in dve klopi ter ekološki vrt. Prostor so učenci uporabljali predvsem v času podaljšanega bivanja, sploh ob vročih dneh, ko je v atriju prijetna senca. Učenci napredovanje novega vrta spremljajo z velikim zanimanjem.

Občudovati bo mogoče tudi del kamnitega rimskega vodovoda.

Otvoritev rimskega botaničnega vrta je predvidena za zadnji dan pouka pred jesenskimi šolskimi počitnicami, torej 25. oktobra, ob 11. uri.

Več podrobnosti o projektu je dostopnih na spletni strani Osnovne šole Ljudski vrt.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Marija (nepreverjen)

Učilnice na prostem so vedno dobrodošle. Tudi preprosto poučevanje v naravi s knjigo v roki in lupo... Še bolj dobrodošlo.

Arheološke najdbe sodijo v muzeje, učenci naj šolo in okolico opremljajo tematsko, generacijsko. Do arheoloških najdb moramo gojiti določen nivo kulturnega, hramba ustrezno zaščitena...
Učenci zmorejo gojiti nivo kulturnega, ali vedno in povsod jim dajete v spoznanje, da morajo na nekaj paziti, da je nekaj dragoceno iz preteklosti. Kje so njihove dragocenosti?
Šola je šola, muzeji so muzeji.

V šolah bi želela videti več tega, kar so se učenci naučili ustvariti, pri umetnosti in ostalem... Vedno odrasli mojstri, tla v obliki mozaika sestavi skupina osnovnošolcev.
Zunanji prostor, okolico šole in šolo prepustite učencem. Vi ste svetovalci, učitelji. Všeč mi je "otroško".
Vem, da odraslim izgleda estetsko še tudi kaj drugega, ali staršem in otrokom, tudi učiteljem pa predvsem to, v kakšne namene hodijo otroci v šolo in kaj so sposobni oni ustvariti.

Strinjam se, da temeljev ne smemo zanemariti, ali ne potem čez mesec dni jokati, da so po kameri s spreji in da so najdbe na prostem, v prodaji... Ubogi učenci, zopet krivi... Oni, devetošolci, od onega, že vsega krivega, siromaka, bo mama rož'ce noter posadila... Ti tako ne vedo nič o umetnosti, o najdbah, ta ima že toliko opominov, da je za izključitev in podobno...
Ali...
Oni, devetošolci, so razglasili, da so jih imeli, oni so dali odtise po tleh okoli njih, oni so si jih ogledovali, sigurno so krivi, da so se k njim "prilepile"... Pa s šole gredo. Za večno izgubljeno...

Te kamere, te najdbe, varnostnik... Vse se plača... Pa tako varčujejo. Bo kdo kaj v šolski sklad primaknil za varovanje vsega na prostem?
...
...
...
Pa vseeno, nek napredek...

Starejše novice