O problematiki dežurnega zobozdravstva so že pred dvema letoma razpravljali župani regije, a vsi niso bili naklonjeni temu, da bi vsaj nekajurno dežurstvo ob koncih tedna zagotovili s pomočjo občin.

Ptujska občina je poleg velenjske ena od dveh mestnih občin, ki jima zdravstvena zavarovalnica ne pokriva stroškov dežurne službe zobozdravstva ob koncih tedna in praznikih, še naprej pa kljub drugačnim pobudam v preteklosti ostaja edina, ki prebivalcem Spodnjega Podravja ob koncih tedna ne zagotavlja zobozdravstvenih storitev v nujnih primerih, poroča STA.

Na neenakost prebivalstva v primerjavi s tistimi v drugih delih Slovenije je na zadnji seji ptujskega mestnega sveta opozorila svetnica Liste Andreja Čuša Dijana Alibabič in predlagala, da zdravstveni dom ob posredovanju občine v prihodnje zagotovi dežurno službo med koncem tedna.

Kot je pojasnila direktorica ptujskega zdravstvenega doma Metka Petek Uhan, splošni dogovor za leto 2019 med zavode, ki izvajajo dežurne zobozdravstvene službe, uvršča zdravstvene domove v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Slovenj Gradcu in Kranju.

Dežurni zobozdravniki program opravljajo ob sobotah, nedeljah in praznikih v dopoldanskem času, le v Ljubljani do 16. ure, medtem ko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nikjer v Sloveniji ne financira nočne zobozdravstvene službe.

Po podatkih Petek Uhanove imajo nočno zobozdravstveno dežurno službo organizirano le v Ljubljani in Mariboru, a jo tam za svoje občane financirata občini, medtem ko morajo bolniki od drugod za poseg doplačati 25 evrov, poroča STA.

»Pri nas že tri desetletja ni bilo organizirane zobozdravstvene dežurne službe, ki bi jo financirala zavarovalnica. Že nekaj let se borimo za program, zato smo tudi letos zaprosili za njegovo širitev,« je pojasnila direktorica.

Kot je ob tem poudarila, bi pri odločanju morali spoštovati načelo enakosti in dostopnosti storitev in tako okoli 70.000 prebivalcem velikega dela Spodnjega Podravja zagotoviti zobozdravstveno dežurno službo. Maribor, kamor danes večinoma odhajajo na nujne posege, je namreč za marsikaterega bolnika oddaljen tudi več kot 50 kilometrov, poroča STA.

V zdravstvenem domu so zato občino pozvali, da jih podpre in se aktivno vključi v prizadevanja za dodelitev statusa dežurnega zobozdravstvenega centra regije. »Če nam ne uspe pridobiti denarja zdravstvene zavarovalnice, bi lahko razmislili, da bi občina za svoje občane sama financirala to dejavnost,« pravi Petek Uhanova.

O problematiki dežurnega zobozdravstva so že pred dvema letoma razpravljali župani regije, a vsi niso bili naklonjeni temu, da bi vsaj nekajurno dežurstvo ob koncih tedna zagotovili s pomočjo občin.

S strani zavarovalnice dežurnega zobozdravstva na Ptuju sicer niso imeli nikoli, so pa ob sobotah in nedeljah dežurno službo pred leti izvajali na pobudo njihovih zobozdravnikov in koncesionarjev, ki so svoj delovni čas razporejali preko šestih dni. Po letu 2013 je padla odločitev, da dežurstva na Ptuju ne bo več.

Kot zdaj pravijo na ptujski občini, so potrebe po dežurnem zobozdravstvu zagotovo utemeljene in pri tem bi bili pripravljeni tudi sodelovati, vendar gre za širšo problematiko, ki je odvisna tudi od ostalih občin.

»Župani so v preteklih pogovorih poudarjali, da je pritisk na občine enostavno prevelik in občinski proračuni ne zmorejo vseh bremen, ki jih nalaga država. Bi pa bili pripravljeni zagotoviti sredstva skupaj s preostalimi občinami, če bi se dogovorili o skupnem sofinancerskem deležu,« so še dodali na Ptuju.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice