Zid je po besedah Mestne občine Ptuj nevaren in potreben sanacije.
Urejanje zadnjih podrobnosti pred dokončnim zaključkom prenove ptujske tržnice je na plano potegnilo nove zaplete.

Kot smo že poročali, so med tlakovanjem na območju južno od cerkve Svetega Jurija, ki povezuje Slomškovo ulico in Mestni trg, opazili, da je oporni zid v zelo slabem stanju. 

»Stanje zidu kot tako je bilo že znano, da ni v redu. Zid je razpokan, ampak velikost nevarnosti pa se je izkazala ravno v tem, ko smo videli, da nima niti temeljev,« pojasnjuje Mojca Brumčič iz oddelka za gospodarske dejavnosti na Mestni občini Ptuj.

Ne le, da je zid brez temeljev, v notranjosti močno razpokanega in deformiranega zidu se razraščajo tudi korenine. Tveganje obstaja tudi za divji kostanj, ki stoji pred cerkvijo Svetega Jurija in velja za skoraj največje in najstarejše drevo v mestu. 

Mnenja domačinov, ali drevo porušiti ali ga ohraniti, so deljena. »Mislim, da drevesa moramo ohraniti, in upam, da bomo o tem razmišljali v prihodnosti, ker pri obnovi tržnice o tem nismo razmišljali,« komentira domačin Vojo Veličkovič.

»Res je, da zelenja primanjkuje, ampak kot sem slišal, naj bi zasadili drugo drevo. Normalno, da je treba poskrbeti za to, da ta zid ne bi koga ubil, če se podre. Mislim, da drevo ni toliko pomembno kot človeško življenje,« pa dodaja še en domačin Anton Lah.

Čeprav občina dela na tem, da bi drevo ostalo, obstaja možnost, da bodo posegi vendarle preveč vplivali na habitus drevesa. V tem primeru bodo starodavni kostanj podrli in ga nadomestili s kvalitetnejšim in večjim.

»Naročili smo arboristično mnenje, ki je izkazalo, da je drevo v zadovoljivem stanju, hkrati pa nam je arboristka dala tudi navodila, kako pravilno s pravimi rezi zdaj drevo obrezati, da se bodo lahko izvajali posegi,« pravi Brumčičeva. 

Nekateri občani so sicer mnenja, da stroka ni ravnala pravilno, saj bi morali ta problem predvideti že prej. Sanacija zidu je sicer že v izvedbi in jo potekala v skladu s smernicami zavoda za kulturno dediščino. Prenova naj bi trajala do konca marca

Helena Vrbnjak

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice