Sloveniji bi lahko grozila nevarnost vnosa afriške prašičje kuge. Gre za zelo nalezljivo bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče, že nekaj časa prisotno na Madžarskem, Češkem, Poljskem, v Italiji, Romuniji, Ukrajini in Moldaviji ter baltskih državah

V Slovenijo bi se bolezen lahko prenesla z okuženim mesom oziroma okuženimi mesnimi izdelki, ki jih z okuženih območij prinesejo potniki, vozniki in turisti (domači in tuji). Kot za STA pojasnjujejo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pa veliko tveganje predstavljajo tudi lovci, ki se vračajo z lova iz držav, kjer se je bolezen že pojavila.

Zato je po pojasnilih uprave z namenom preprečitve vnosa te in drugih bolezni prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav, držav zunaj EU, in z območij EU, kjer se pojavi bolezen.

Na slovenske rejce, približno 45.000 kmetijskih gospodarstev je uprava naslovila informativno gradivo z osnovnimi informacijami o bolezni in preventivnih ukrepih, medtem ko prevoznikom, potnikom in turistom na avtocestnih počivališčih delijo letake z informacijami, obveščeni pa so bili tudi bencinski servisi na avtocestah in turistični kampi.

Ozaveščanje pred nevarno boleznijo je prisotno tudi na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra. Med drugim z namenom izogibanja vsakršnemu morebitnemu tveganju v sejemsko razstavo živali ne bodo vključili prašičev.

Za bolezen ni cepiva

Najučinkovitejši preventivni ukrep za preprečitev prenosa bolezni na domače živali so sicer biovarnostni ukrepi, kot so razkuževalne bariere pred vhodi v hleve, uporaba zaščitne obleke, obutve, umivanje in razkuževanje rok, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči ter nakup živali iz preverjenih rej.

Na človeka se afriška prašičja kuga ne prenaša, a ker ni cepiva, je pogin med prašiči lahko stoodstoten. Potek bolezni je hiter, z nenadnim poginom živali v šestih do 13 dneh, brez kliničnih znakov. 

Pojavijo se lahko klinični znaki, denimo povišana telesna temperatura do 42 stopinj Celzija, rdečina po koži, padec apetita, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska, izcedek iz oči ter abortusi, še piše STA. 

V Evropi letos že skoraj tisoč primerov

V EU smo letos do minule nedelje zabeležili 987 primerov bolezni pri domačih prašičih in 3843 primerov pri divjih. V Sloveniji, kjer imamo približno 275.000 domačih prašičev, smo na afriško prašičjo kugo lani testirali 305 živali, vsi testi so bili negativni.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice