V Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj so pripravili prve grobe ocene škode, ki jo je nedeljsko neurje povzročilo na kmetijskih površinah. Žal niso nič kaj spodbudne.

Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj Peter Pribožič je povedal, da so prvi škodni primer obravnavali že v sredo, 3. julija: »Toča je povzročila škodo na kmetijskih rastlinah na območju občin Gorišnica in Markovci, še posebej v naseljih Prvenci in Sobetinci. Pas toče je bil širok približno dva, dolg pa do deset kilometrov.«

Štiri dni zatem je neurje znova udarilo, tokrat s kar tremi silami: močan veter je polegel koruzo in pšenico, toča je rastline stolkla, velika količina padavin v kratkem času je marsikatero njivo zalila. Okoli pet kilometrov širok in 15 do 20 kilometrov dolg pas toče so zabeležili od Starš proti Hajdošam, Skorbi, Ptuju in Dornavi. Največ škode je na območju občin Hajdina, Mestna občina Ptuj in Dornava ter v delu občin Destrnik, Markovci, Gorišnica in Starše. Toča je sicer prizadela tudi območje Poljčan, Makol in obrobja Slovenske Bistrice.
 

Ujma je skupno prizadela okoli 1.370 hektarjev kmetijskih površin na območju ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ponekod pridelka sploh ne bo. Na Ptujskem je prizadetih okoli 500 hektarjev koruze (škoda znaša od 40 do 100 odstotkov), 400 hektarjev pšenice (40 do 100 odstotkov), 150 hektarjev vinogradov (40 do 80 odstotkov), 50 hektarjev sadovnjakov (60 do 80 odstotkov), 50 hektarjev vrtnin na prostem (60 do 100 odstotkov) in 20 hektarjev nepožete oljne ogrščice (do 100-odstotna škoda), v Poljčanah in okolici pa še okoli 200 hektarjev njivskih površin.

Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj Peter Pribožič

Pričakovali so enega boljših letnikov pšenice

Velika škoda je tik pred žetvijo nastala na pšenici. »Iz nakleščenega klasja je precej zrn padlo na tla, pridelek bo zato manjši. Zaradi padavin bo tudi kvaliteta pšenice padla. Žetev se bo zavlekla, za ta teden ni napovedano nič kaj lepo vreme. Pred neurjem je bil pridelek sicer zelo obetaven, pričakovali smo enega boljših letnikov pšenice na našem območju ... Zdaj se ponekod postavlja vprašanje, ali se sploh splača žeti,« je povedal Peter Pribožič.

Dodal je, da so v trajnih nasadih plodovi natolčeni: »Tudi sadje, ki bo ostalo na drevesih, bo v bistvu bolj industrijsko. Vinogradi so poškodovani predvsem od Krčevine do Mestnega Vrha, tudi rob Kicarja, vse do Pesniške doline.  Zelo močno so prizadeti nasadi paprike, paradižnika, rdeče pese, zelja, oljnih buč ... Nekaj je bilo tudi že strniščnih posevkov, posejanih po ječmenu; vprašanje je, kako bodo kalili.«
 

Kaj sedaj?

Strokovnjaki kmetovalcem na Ptujskem svetujejo, da ob primernem vremenu takoj požanjejo pšenico, vinograde in sadovnjake pa zaščitijo pred glivičnimi boleznimi. Koruza, pri kateri je nasekljano samo listje, se bo še obrasla, pri prelomljeni pa pridelka ne bo. »Govedorejci lahko še ta teden posejejo stodnevne koruze, ki še lahko do oktobra dajo pridelek, ali travno-deteljne mešanice. Na vrtovih je vse uničene rastline treba odstraniti in na novo zasaditi tisto, kar se v tem času še da,« je svetoval Peter Pribožič.

Opozoril je, da kmete praktično vsako leto prizadene vsaj ena naravna nesreča: »Tudi če pride do popisa škode, je to zelo dolgotrajen postopek, zneski po intervencijskem zakonu pa so relativno nizki. Zato si je treba prizadevati, da bi bilo več kmetijskih površin finančno zavarovanih pri zavarovalnicah. Pri trajnih nasadih pa v bodoče brez protitočnih mrež žal ne bo šlo.« Namignil je še, da bomo morali naravo začeti obravnavati drugače kot doslej ...
 

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Uvazajmo iz Srbije (nepreverjen)

V Srbiji bo pridelkov dovolj

Starejše novice