FOTO: Stanko Kozel
Organizatorji so zadovoljni z letošnjim ptujskim Kurentovanjem. Za jubilejno 60. Kurentovanje napovedujejo še več poudarka na etnografskem delu in izvoru prireditve.

Okoli 73 tisoč obiskovalcev si je med 2. februarjem in 5. marcem, kolikor je trajalo letošnje Kurentovanje, ogledalo številne povorke, večerne prikaze avtohtonih pustnih likov in druge javne dogodke. Več kot 20 tisoč se je udeležilo tudi dogodkov v Karnevalski dvorani. V štirih povorkah se je predstavilo več kot 7000 nastopajočih iz 12 držav. 

Po mnenju tako organizatorjev kot ptujske županje Nuške Gajšek je 59. Kurentovanje tako znova preseglo pričakovanja. »S tem smo dokazali, da Ptuj je karnevalsko mesto, da je mesto, ki neguje in spoštuje tradicijo ter mesto, ki zna s tem živeti,« je na današnji novinarski konferenci dejala Gajškova. 

Otvoritvena etno povorka je letos privabila 10 tisoč obiskovalcev, nedeljska mednarodna povorka kar 45 tisoč, dobro so bili obiskani tudi vsakodnevni večerni prikazi tradicionalnih pustnih likov, ki so skupno privabili 800 ljudi.

Po besedah direktorice Zavoda za turizem Ptuj Katje Gönc jim je tako letos po treh letih prizadevanj končno uspelo tudi v mesto privabiti ljudi. »Mislim, da imamo na Ptuj zdaj končno postavljen trden temelj za razvoj dediščinskega turizma,« je med drugim dejala Gönčeva, saj je to tudi ena od nacionalnih prioritet, na Ptuju pa so dokazali, da sta kultura in dediščina lahko zelo privlačni.

Po besedah Gönčeve sicer prihodki Kurentovanja ostajajo vsa tri leta, odkar je organizacijo prevzel zavod, bolj ali manj enaki. Letos so 154 tisoč evrov dobili od sponzorjev, ptujska občina za Kurentovanje prispeva 46 tisoč evrov, dodatnih 15 tisoč evrov bodo dobili s strani organizatorja programa v Karnevalski dvorani za uporabo znamke, po pogodbi pa jim pripada tudi 10 odstotkov od gostinskega dela v karnevalski dvorani. V lanskem letu jim je Karnevalska dvorana prinesla presežek v višini 12 tisoč evrov, ki so jih, kot je pojasnila Gönčeva, vložili v program zavoda, na primer v Ptujsko pravljico.

Sicer pa se organizatorji po besedah Gönčeve že pripravljajo na okroglo 60. Kurentovanje prihodnje leto, hkrati bodo obeležili tudi 20. obletnico imenovanja 1. princa karnevala. Kot pravijo, bo ob tej priložnosti še več pozornosti deležna otvoritvena etnografska povorka. S kostumografsko – plesnim spektaklom nameravajo nadgraditi tudi nočni spektakel, ki je letos prvič zamenjal nočno povorko.

60. Kurentovanje pa naj bi bil tudi čas, da na Ptuju premislijo in pogledajo, kje so njihove korenine, zato napovedujejo tudi sodelovanje z institucijami, ki se ukvarjajo s tem področjem, predvsem ZRS Bistra in Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož. 

Mimo ponudbe vina ni šlo ...

Gönčeva pa se tudi ob zaključku Kurentovanja ni mogla izogniti novinarskim vprašanjem glede domnevno sporne ponudbe vina v Karnevalski dvorani. Podjetje Prireditve je namreč letos v dvorani ponujalo izključno vina Vinarstva Gönc, katerega lastnik je Peter Gönc, brat omenjene direktorice. Gönčeva je ob tem znova zanikala kakršnekoli nepravilnosti, tudi o odstopu ne razmišlja.

Županja Gajškova je sicer že zahtevala revizijo poslovanja zavoda, od Gönčeve pa pričakuje tudi nekaj pojasnil. O tem, kakšni bodo morebitni nadaljnjih koraki, pa Gajškova ta trenutek še ni mogla govoriti.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice