Kurentovi obhodi bodo uradno uvrščeni na prestižni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

V Južni Koreji poteka med 4. in 9. decembrom zasedanje Unesca, na katerem bodo obhodi kurentov uradno uvrščeni na prestižni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Ptuju so prepričani, da gre za zgodovinski dogodek, s katerim bodo dobili nov magnet za turiste. Nekateri turisti načrtno obiskujejo kraje, ki so na Unescovem seznamu.

Branko Brumen, predsednik Kurentovanja, nam je zaupal, da je ta uvrstitev posledica dolgoletnega prizadevanja in strateški cilj Ptuja. 

Dolgoletna prizadevanja so nagrajena

Priprave na nominacijo so se začele že leta 2008, pred petimi leti pa so obhode vpisali v Register nesnovne dediščine Slovenije. Vpis v Register nesnovne dediščine Slovenije jim je uspel po tem, ko so bili ponosni partner Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, nato je leta 2014 sledila ustanovitev zveze društev kurentov, kot nosilca te kulturne dediščine. Pred dvema letoma so se pa uvrstili na Lonely Planet seznam najatraktivnejših karnevalov kot sedmi na svetu ter tretji v Evropi, od etnografsko etnoloških pa so zasedli celo prvo mesto.

Na prevzemu uvrstitve na Unescov seznam bodo, po besedah Brumna, prisotni predstavniki ministrstva, državna sekretarka, ki je aktivno sodelovala v procesu ter predstavnica iz etnografskega muzeja, ki je tudi koordinatorka za nesnovno kulturno dediščino v Sloveniji. Seveda se bodo zasedanja udeležili tudi predstavniki iz Ptuja in predsednik zveze kurentov.

»Sam verjamem, da gre za zgodovinski dosežek za mesto Ptuj in za Slovenijo. Ta dogodek ocenjujem kot zgodovinski, nenazadnje smo se umestili v zakladnico tisočletij duhovnosti človeštva in kulturne dediščine človeštva, pravzaprav večjega kredita kot to, ne bi mogli dobiti in upam, da bomo na Ptuju in v Sloveniji to znali kapitalizirati,« je povedal Branko Brumen, predsednik Kurentovanja.

Štefan Čelan, predsednik komisije za Unesco nominacijo, je poudaril, da je bilo v pripravo te dokumentacije vloženo veliko truda in ne bi smelo priti do kakšnih posebnih zapletov. Prepričan je, da bodo iz Južne Koreje prejeli prijetno novico, da so kurentovi obhodi vpisani na Unescov seznam kot nesnovna kulturna dediščina.
Nominacija ne prinaša finančnih koristi

Pri vpisu na Unescov seznam gre v prvi vrsti za čast. Unesco nominacija ne prinaša finančnih koristi, prinaša pa mednarodno prepoznavnost in čast, na drugi strani pa omogoča, da se bo dediščina v prihodnje lahko razvijala. Po besedah Čelana ima naša nesnovna kulturna dediščina ima izjemno bogato sporočilno vrednost, ki bo vedno živela in jo bo vedno potrebno negovati.

»Unescova zaščita ne pomeni, da boste vi nekaj zaprli pod stekleni lonec in da se tega več ne smete dotikati, nasprotno. Unesco skrbi ravno za to, da ne bi ta nesnovna kulturna dediščina na nek način izginila, da ne bi šla v pozabo,« je povedal Čelan,

Ptuj, prestolnica svetovne etnografije?

Čelan je pojasnil, da je bilo potrebno izredno natančno opredeliti pomen te dediščine, ki je bilo potrebno zapisati v dokumentaciji za nominacijo. »Spisal sem že veliko državnih, evropskih in mednarodnih projektov, ampak toliko energije, kot mi je pobralo pisanje te nominacije, pa že dolgo nisem potreboval,« je povedal predsednik komisije za Unesco nominacijo. Čelan je povedal, da si želijo, da bi Ptuj postal prestolnica svetovne etnografije, karnevalski del povork pa bi moral biti ločen. Po besedah predsednika komisije bi na tak način lahko ponovno začeli vračati veljavo vsej tej izjemni dediščini. Izpostavil je, da je na prostoru, kjer živi približno 100.000 ljudi imamo kar 9 izvirnih etnografskih pustnih likov.

Arheološki grič na Ptuju?

Čelan je prepričan, da bodo lahko v prihodnje s pomočjo Unesco nominacije, že dobro snovane projekte, postavili na ogled ter s tem dediščino ponovno pričeli tržiti. Ko je bil Čelan še direktor, so oblikovali grič dobrega. Želeli so postaviti etnološko arheološki grič, na katerem bi na ogled postavili rimske znamenitosti. V tem kompleksu so želeli postaviti kurentu podobne like, pri čemer bi kurenta postavili na vrh panorame. Okoli kurenta pa bi postavili njemu podobne like, ki jih je približno 140 po celem svetu. Ob vsakem liku, ki bi bil vlit iz brona, bi postavili cvetje in drevesa iz države, iz katere lih prihaja. S tem projektom bi na nek način združili Maksimundus in Arboretum.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice