Mnogi dragocenost pitne vode spoznavajo šele zdaj, v Halozah pa so se je dobro zavedali že od nekdaj.

Še pred slabega pol stoletja so jo namreč morali iz studencev v dolinah domov prinesti na hrbtih, v lesenih brentah. Vodni viri so bili resda na zasebnih zemljiščih, vendar njihovi lastniki po splošno veljavnem pravilu zajemanja vode niso smeli nikomur prepovedati.

Vodovod so v gričevnatih Halozah začeli graditi šele v 70. letih prejšnjega stoletja, zaradi trdega in kamnitega terena pa je bila gradnja dražja kot drugod. Distribucija vode v Halozah še danes ni enostavna, saj je zaradi premagovanja velikih višinskih razlik vodo treba večkrat prečrpati.

Haloški vodovod ima tako kar pet različnih tlačnih con. Najvišja točka haloškega vodovoda je priključek pri cerkvici na Bolfenku v Jelovicah, na 538 metrih nadmorske višine.

Težave s priključitvijo na javni vodovod imajo danes v Halozah le še posamezni objekti, ki so od strnjenih naselij zelo oddaljeni. Se je pa pred leti pri izgradnji zadnjega kraka vodovoda v Veliki Varnici izkazalo, da se del zaselka Brezova Gora na hrvaški strani meje ne more priključiti na hrvaški vodovod, temveč na slovenskega. 

Rado Vek iz Komunalnega podjetja Ptuj je pojasnil, da so vsi njihovi vodomeri na slovenski strani meje: »Prek državne meje pa gredo interne instalacije.« Voda se na državne meje, Schengen in bodečo žico pač ne ozira ...

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

krmača (nepreverjen)

Ne vem kaj naj povem na to, se bomo morali vrniti k šmarnici in jabolčniku ?!

Starejše novice