Pot na Ptujski grad zaradi nevarnosti padajočih strešnikov zaprta

Letos februarja so ob južni poti na Ptujski grad postavili opozorilno tablo z napisom v slovenskem in angleškem jeziku: »Spoštovani obiskovalci gradu! Zaradi možnosti padanja predmetov s strehe grajskega objekta je južna pot na grad do nadaljnjega zaprta oziroma prehodna na lastno odgovornost. Hvala za razumevanje.«

Na tabli sta na zemljevidu označeni preostali dve poti na Ptujski grad, torej zahodna in severna pot.

Zaradi koronavirusa se je sanacija strehe zamaknila

Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič je povedal: »Škoda je nastala na grajski žitnici in na objektu Na gradu 4 - strešniki, žlebovi. Opozorilne table smo postavili preventivno, saj pod objektom poteka južna oziroma občinska pot na grad.«

Škodo so v ptujskem muzeju prijavili na zavarovalnico, izvedbo in sanacijo na obeh omenjenih objektih pa pričakujejo v kratkem. Zaradi izrednih razmer se je sanacija zamaknila.

Moč vetrov na grajskem griču je mogoče razbrati že iz plapolanja zastave

Aleksander Lorenčič je povedal, da so strehe osrednjega grajskega poslopja na zgornjem dvorišču, konjušnice in upravnega poslopja na spodnjem grajskem dvorišču, vseh stolpov in grajske žitnice zaradi svoje izpostavljene lege velikokrat na udaru močnih vetrov in neurij: »Ti so v zadnjih letih vedno pogostejši. V zadnjih letih so bili v neurjih poškodovani domala vsi objekti.«

Razložil je: »Pri tem lahko pade nekaj strešnikov takoj na tla, ostali pa obvisijo v takšnem položaju, da predstavljajo potencialno grožnjo mimoidočim. Količina padlih strešnikov je nepomembna, saj je dovolj, da pade zgolj en na katerega od mimoidočih. Zaenkrat se na srečo še ni pripetila nobena tovrstna nezgoda.«

Direktor ptujskega muzeja je dejal, da je moč vetrov na ptujskem grajskem griču razvidna že na primeru izobešene ptujske zastave na spodnjem grajskem dvorišču: »V izogib poškodbam jo je treba velikokrat snemati.«

Delno razkrite strehe le eden od razlogov za zamakanje

Aleksander Lorenčič je pojasnil, da je problematika zamakanja večplastna, saj je vzrokov kar nekaj: »Med glavnimi so vsekakor velika izpostavljenost osrednje grajske stavbe, nevzdrževani žlebovi in dotrajani kamniti podboji iz erozivne mehke kamnine. Ob močnih nalivih in neurjih je največja težava v vseh prostorih na severni strani gradu.«

Letos nameravali obnoviti strehi severnega in zahodnega grajskega stolpa, vendar ...

Ostrešja ptujskih grajskih objektov so povečini v dobrem stanju, je pa direktor ptujsko-ormoškega pokrajinskega muzeja opozoril: »Vendar pa je njihovo vzdrževanje zaradi težke dostopnosti (izjemna višina in nagib terena, kar onemogoča dostop s sodobnimi krovskimi pripomočki - avtodvigalo) izjemno zahtevno in drago.«

Doslej so sanirali celotni strehi osrednjega grajskega objekta in konjušnice. »Kar pa ne pomeni, da so te strehe imune za poškodbe zaradi neurij in močnih vetrov,« je poudaril Aleksander Lorenčič.

Dodal je, da je bila letos predvidena še sanacija streh na severnem in zahodnem grajskem stolpu: »Slednja je zaradi posledic epidemije pod vprašajem. Kar zadeva izvedbeni del, smo sanacijo strehe na severnem stolpu nameravali financirati sami, žal pa zaradi posledic epidemije in izpada prihodkov letos to ne bo mogoče.«

Sanacijo strehe na zahodnem stolpu naj bi financiralo ministrstvo za kulturo. »Vendar so se tudi njim sredstva drastično zmanjšala. Čaka se na rebalans proračuna in takrat bo znano, katere projekte bodo lahko financirali.«