Za številnimi sadovnjaki in vinogradi v našem delu Slovenije je težko leto. Pozeba, toča in zdaj še suša so pridelke oklestile kar za 80-odstotkov.

Letos aprila je marsikje v Sloveniji že drugo leto pozeba skoraj popolnoma uničila pridelek. V dveh nočeh so temperature padle pod minus pet stopinj, cvetovi jablan in vinograda so pozebli. Največ škode pa je pozeba naredila prav v severovzhodnem delu Slovenije, na Štajerskem so nekateri sadovnjaki utrpeli tudi 80-odstotno škodo.

Takrat so pridelovalci le upali, da bo ostalo vsaj nekaj pridelka, a so bile napovedi strokovnjakov žal točne: sadovnjaki so ostali brez jabolk. In tu so še druge vremenske tegobe, ki pestijo kmetovalce in pridelovalce, pred dnevi toča, v prihodnjih dneh pa ekstremno visoke temperature, ki bodo razpolovile pridelek, kjer ni namakalnih sistemov.

Boj za pridelek

Ko so letos aprila jablane najlepše cvetele, so vremenoslovci napovedali temperature pod minus pet stopinj. Sledil je boj za pridelek. Mnogi kmetje po severovzhodnem delu Slovenije so prebedeli noč in kurili ogenj med vinogradi in sadovnjaki.

»Dva nasada smo oroševali, tam kjer je možnost, kjer pa te možnosti ni bilo, pa smo segrevali,« je pojasnil Ivo Trstenjak iz Stročje vasi.

Cvetovi odpadli, pridelek skoraj v celoti uničen

Kljub vsemu trudu so že v naslednjih dneh cvetovi odpadli. Prve ocene so pokazale več kot 80-odstotno uničen pridelek. In res, le jabolko ali dve na vsaki jablani.

»Vidi se iznakaženi plod, v eni strani je prenehal z rastjo, sploščeni,« razlaga Adam Novak iz Ivanovcev.

»Narava nas že drugo leto zapored bije, in to se nam pozna,« toži Andreja Vohar.

Kje bomo dobili slovenska jabolka?

Izpad je občuten. Na sedmih hektarjih v sadovnjaku Novakovih v dobrih pogojih naberejo več kot 450 ton jabolk, letos bo le kakšna tona za sok. »Pozeba nam je vzela v nasadu okoli 95 odstotkov, v ostalih je nekaj malega ostalo, kakšne tri odstotke. To je res katastrofa,« dodaja Novak.

Že drugo leto je tako pridelek slovenskih jabolk močno ukleščen in ponudba v trgovinah bo slaba.

Poskušajo se zavarovati na različne načine

Proti neusmiljeni naravi se poskušajo zavarovati na različne načine. Zaprosili so dovoljenje za oroševanje.

Novak pojasnjuje, da so nasad zavarovali proti toči: »A nič ne pomaga protitočna mreža, če vse vzame pozeba. Poleg tega je zdaj še suša, morali bomo narediti namakalni sistem.«

A kaj vsi ti ukrepi, če po trdem delu jeseni ni pridelka. Ne v sadovnjaku, ne v vinogradih. Kljub temu da ni pridelka, kmetje skrbijo za nasade. Škropijo, režejo, kosijo in upajo, da jim bo narava naslednje leto prizanesla.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice