Po tem, ko je imela javnost med aprilom in junijem možnost vpogleda v gradbeno dokumentacijo projekta Bežigrajski športni park (BŠP) – javna razgrnitev dokumentov se je končala 30. junija, je zdaj znano: vloženih je bilo 136 pripomb javnosti.

Joc Pečečnik: »Projekt bomo realizirali tako ali drugače.«

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sporočilo, da je v času javne razgrnitve dokumentacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za projekt BŠP prejelo 136 pripomb zainteresirane javnosti. Pripombe, ki se večinoma nanašajo na neustreznost projektnih rešitev glede na varovanje kulturne dediščine in okoljske vplive, je investitor Joc Pečečnik označil za neproblematične. Še več, Pečečnik je napovedal, da bodo projekt realizirali tako ali drugače.

Iz podjetja Elektronček so nam sporočili, da so v zadnjem letu pred vložitvijo gradbene dokumentacije na projektu BŠP na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvedli številne spremembe. Tako so: znižali objekte nad tribunami; popravili zaključke strehe; popravili zaključek tribun, da se te končajo stopničasto in se na takšen način bolj odpre pogled proti glorieti; popravili tribune, tako da sta mala godbena paviljona bolj izpostavljena kot individualna celota; popravili poglede s tribun proti obodnemu zidu, da je ta bolj viden. Tako popravljeno dokumentacijo so vložili na MOP in pridobili vsa pozitivna mnenja pristojnih služb. Zato pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje za projekt BŠP pridobili septembra.

Predstavniki stroke: »Opozorila o strokovni neustreznosti projekta so ostala preslišana.«

Slovensko nacionalno združenje za spomenike in spomeniška območja ICOMOS Slovenija je po pregledu objavljene dokumentacije družbenikom podjetja BŠP v odprtem pismu ponudilo strokovno pomoč ter izrazilo skrb, da projekt še vedno ni prilagojen vrednotam spomenika: »Podpisniki tega pisma se zavzemamo za skladno prenovo obstoječega z omogočanjem ustreznih novih programov, ki bodo zagotavljali trajnostno upravljanje Plečnikove dediščine, njeno dostopnost javnosti in bodo ohranjali njeno avtentičnost in celovitost. Vse to lahko zagotovi le premišljeno zasnovan in do vrednot spomenika spoštljiv pristop k prenovi. Za to pa je potrebno nove posege prilagoditi vrednotam spomenika in ne obratno.«

Zapisali so še, da projektna dokumentacija za gradbeno dovoljenje, objavljena na spletni strani MOP-a, dokazuje, da bo novo popolnoma preglasilo vrednote, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Zgodovina Stadiona

Izgradnjo Bežigrajskega stadiona je leta 1923 arhitektu Jožetu Plečniku naročilo katoliško telovadno društvo Orel. Zaradi pomanjkanja sredstev in političnih razlogov (razpustitev Orlov leta 1929 ter druga svetovna vojna) je gradnja stadiona potekala počasi. V celoti je bil končan šele po 2. svetovni vojni, ko ga je v upravljanje prevzela Fizkulturna zveza Slovenije.

Izvorni načrt za Plečnikov stadion. Vir foto: TVambienti.si.

Ljubljanski župan in podžupan gradnjo BŠP podpirata

Ljubljanski župan Zoran Janković je skupaj s podžupanom prof. Janezom Koželjem prav tako spisal odprto pismo. S podžupanom sta v pismu podprla gradnjo BŠP-ja. Pravita, da je namen novega športnega centra enak tistemu, ki ga je imel Plečnikov stadion že od začetka svojega obstoja – izvedba športnih prireditev.

Po njunem mnenju je potrebno najti kompromis med varovanjem spomenika kot kulturne dediščine in obnovo stadiona. Kot primer dobre prakse navajata obnovi berlinskega stadiona in stadiona v Barceloni: »Vemo, da sodobna doktrina varovanja arhitekturne dediščine ni zgolj omejena na utrjevanje njene pričevalne, kulturnozgodovinske vrednosti, ampak je usmerjena v iskanje možnosti za vključevanje spomenika v sodobno življenje, kar zasleduje tudi aktualni projekt.«

Denar za izgradnjo stadiona so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zbirali tudi s pomočjo loterije. Glavna nagrada je bila Plečnikova vila Stadion, ki še danes stoji v bližini, na Mariborski ulici.  

Minister za kulturo Vasko Simoniti: »Stadion je treba ohraniti in prenoviti.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je v povezavi s projektom BŠP v intervjuju za Demokracijo dejal, da »ministrstvo vsekakor stoji na stališču, da je treba stadion ohraniti in ga prenoviti v meri in po meri, kot ju predlagajo največji poznavalci Plečnikovega dela in velika večina stroke«.

Pri tem je še opozoril, da ministrstvo stadiona nima v lasti, zatorej lahko le prosi stroko za pomoč pri ohranitvi te pomembne nacionalne dediščine, lastnike pa nagovarja, naj se stadionu odpovedo v korist države oziroma javnega dobrega. »Ministrstvo je pripravljeno stadion obnoviti in mu dati vsebinski okvir, odkupiti ga pa ne more,« je še dodal Simoniti.

Pomembni dogodki na stadionu

  • Prvi večji dogodek se je na še nedokončanem stadionu zgodil leta 1935, ko je tam potekal evharistični kongres.
  • Leto dni pred koncem druge svetovne vojne so na njem domobranci pod vodstvom Leona Rupnika in z dovoljenjem lastnika, katoliške cerkve, podali prisego, da se bodo skupaj z Nemčijo borili proti komunistom in njihovim zaveznikom kot pomožna enota SS. Ena od priseg je bila na Hitlerjev rojstni dan.
  • Stadion je bil prizorišče tekme med nogometnim klubom Olimpija in banjaluškim Borcem leta 1964. Takrat si je Olimpija pred 15.000 gledalci priigrala uvrstitev v prvo zvezno jugoslovansko ligo.

Pečečnik: »Ne bodo mi ukazovali, kaj lahko delam.«

Pečečnik je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da mu nihče ne bo ukazoval, kaj naj počne. Odkupu stadiona s strani države, če ga ta želi ohraniti kot nacionalno dediščino v izvorni obliki, ne nasprotuje in dodaja, da je, če se bo država odpovedala komercialni gradnji na področju Plečnikovega stadiona, kot dokazljiv vlagatelj pripravljen prodati svoj delež za znesek, ki ga je dokazljivo vložil v družbo. »Dokler pa ne dobim plačila, je zame to nerealen scenarij, na katerega ne računam resno, sem ga pa pripravljen podpreti,« je še zapisal Pečečnik.

Po vsem zapisanem lahko sklenemo le, da so mnenja o prenovi Plečnikovega stadiona, pa tudi interesi, še vedno močno raznoliki in se zato kaj lahko zgodi, da se bo 12. leto negotovosti o usodi stadiona prevesilo v 13. Morda pa bo vsaj za Plečnika in njegov stadion številka 13 srečna in bo saga v prihodnjem, trinajstem letu, vendarle dobila epilog.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice