Staro mestno jedro ne bi preneslo velike seizmične intenzitete in bilo zato veliko materialne škode in veliko število žrtev, še občutnejše pa število ranjencev, predvsem zaradi starih stavb in objektov.

Potres razumemo kot naravno nesrečo, ki je opredeljena s seizmičnim valovanjem tal. Nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v zemeljski skorji ali zgornjem delu zemeljskega plašča. Kljub temu da potrese povzročajo številni procesi, med drugim premiki magme, udori ali človeške aktivnosti, pa lahko na ozemlju Slovenije pričakujemo od naštetih le tektonske potrese

Kljub velikim količinam podatkov, ki jih zbirajo in obdelujejo seizmologi, pa ostaja uspešno napovedovanje potresov še vedno zelo redko. Uspešna napoved mora namreč zajemati čas, lokacijo in jakost potresa. Vsekakor laže napovemo možne lokacije in moč potresa kot točen čas nastopa.

Vsa Slovenija je na potresno nevarnem območju

V Sloveniji in v večini drugih držav se opiramo predvsem na ocenjevanje potresne nevarnosti, ki je podlaga za potresno varno gradnjo stavb. Potresna nevarnost se oceni s pomočjo podatkov o potresih iz preteklosti. 

Na osnovi tega se pripravijo karte potresne nevarnosti, iz katerih je razvidno, da je vsa Slovenija na potresno nevarnem območju, vendar so nekateri deli vseeno bolj potresno nevarni kot drugi. Vendar te karte nam povedo le, kako močne potrese lahko na nekem območju pričakujemo, ne pa tudi tega, kdaj bo do potresa prišlo.

Potresno območje Slovenije

Na naših tleh lahko vedno znova pričakujemo močnejše potrese. Slovensko ozemlje vsako leto strese več sto šibkih potresov, od katerih jih prebivalci čutijo več deset. V preteklosti je bilo na slovenskih tleh preko 3000 potresov, od tega več kot 60 rušilnih

Med večjimi potresi so bili potresi leta 1511 v Idriji, leta 1895 v Ljubljani, leta 1976 v Furlaniji ter leta 1998 in 2004 v Zgornjem Posočju. 

Obseg potresa je v največji meri odvisen od intenzitete oziroma stopnje potresnih učinkov. Danes se v Sloveniji najpogosteje uporablja EMS – evropska potresna lestvica, ki se razteza od stopnje ena, ko gre za nezaznaven potres, vse do dvanajst, ki predstavlja katastrofalen potres.

Pripravljenost Ptuja na potres

Celotno območje Podravske regije oziroma vseh 19 občin, med katerimi je tudi Ptuj, se uvršča v območje sedme intenzitetne stopnje, kar pomeni, da spada v razred velike stopnje ogroženosti.

Do danes se je na tem območju pojavil samo en potres, ki je presegel intenziteto šeste stopnje. To je bilo 22. marca leta 1839 na območju Ormoža, kjer se je pojavil potres z magnitudo 4,3.

V Podravski regiji ni celovitih podatkov o potresni ranljivosti in ogroženosti industrijskih in infrastrukturnih objektov. Zraven tega glede na razpoložljive podatke ne obstaja niti enovit in celovit pregled stanja potresne odpornosti osnovnih šol, visokošolskih ustanov in vzgojno-varstvenih objektov tega območja.

Poročila tudi ne navajajo, koliko stanovanjskih objektov bi bilo prizadetih v močnem potresu, navajajo le podatke Statističnega urada Republike Slovenije, ki prikazujejo ocene števila ljudi, ki živijo v stanovanjskih objektih na področju Podravja glede na obdobje veljave predpisov o potresno varni gradnji. 

Glede na razvoj potresno odporne gradnje je namreč smiselno stavbe in objekte deliti v pet skupin: 

  • stavbe, zgrajene pred letom 1948,
  • stavbe, zgrajene med letoma 1948 in 1963,
  • stavbe, zgrajene med letoma 1964 in 1981,
  • stavbe, zgrajene med letoma 1982 in 2007,
  • stavbe, zgrajene po letu 2008.

Zelo pomembno je leto gradnje objektov

Prvi predpis iz leta 1948 je potresne obremenitve močno podcenjeval, objekti tega obdobja so bili praviloma grajeni le za prenos vertikalne obtežbe. Prvi resnejši standardi potresno odporne gradnje se se pojavili šele v šestdesetih letih in so bili pomemben dejavnik oziroma premik naprej na področju varne gradnje.

Tako Statistični urad Republike Slovenije predvideva, da v stanovanjskih objektih na področju Podravja, tudi Ptuja, starejših od leta 1948 živi več kot 9000 posameznikov, kar predstavlja njihovo veliko stopnjo ogroženosti. Več kot 4000 posameznikov živi v objektih starih med 70 in 57 let, ki pa so srednje ogroženi zaradi slabo sprejetih ukrepov tistega časa. Na drugi strani v novogradnjah, ki so zgrajene okoli leta 2010, biva samo okoli 600 posameznikov.

Prav zaradi tega strokovnjaki poudarjajo, da potresov ni možno preprečiti, lahko pa se zmanjšajo njihove posledice na sprejemljiv obseg. Tako so objekti, ki niso bili projektirani in grajeni z upoštevanjem današnjega znanja o potresno odporni gradnji, izpostavljeni precej večjemu potresnemu tveganju, saj je njihova potresna ranljivost načeloma večja kot pri objektih, zgrajenih po novejših oziroma veljavnih predpisih.

Središče Maribora bi močan potres precej razdejal

Po podatkih poročila Ocena ogroženosti in poškodljivosti Mestne občine Maribor je občina Maribor zapleteno terensko področje, kjer različna območja in predeli niso na enaki stopnji ogroženosti. Tako predeli Pohorja in Kozjaka predstavljajo najstabilnejše seizmično področje, kjer je pričakovati potres do šeste stopnje, medtem lahko urbana naselja zajamejo sunki do sedme stopnje, predele Slovenskih goric in Dravskega polja pa tudi potresi osme stopnje.

Če bi se na področju Slovenskih goric ali Dravskega polja, kjer prevladuje individualna gradnja z nizko gostoto objektov, grajenih na klasičen način iz opeke, pojavil potres devete stopnje oziroma rušilni potres, bi bile posledice majhno število žrtev, vendar hudo razdejanje.

Veliko večje posledice bi pa imel že potres stopnje sedem v urbanem delu Maribora. Staro mestno jedro ne bi preneslo tako velike seizmične intenzitete in bilo zato veliko materialne škode in veliko število žrtev, še občutnejše pa število ranjencev, predvsem zaradi starih stavb in objektov.

Nova naselja, ki so grajena po letu 1963 pa bi prenesla te obremenitve brez večje škode.

Tako strokovnjaki ocenjujejo, da lahko ob potresu sedme stopnje pričakujemo neznatno število mrtvih in večje število poškodovanih in okvare na električnem omrežju oziroma razpad omrežja. Lažje poškodovanih bi bilo okoli 40 odstotkov objektov, srednje nekje do 35 odstotkov objektov, težje poškodovanih oziroma popolnoma porušenih bi bilo 25 odstotkov objektov.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice