To so štirje finalisti izmed 16 ponudnikov in uporabnikov novih tehnologij.

Na spletni strani portala Agrobiznis so predstavili finaliste natečaja Agrobiznis hi-tech.

»Industrijsko kmetijstvo je pridelavo hrane v Evropi pripeljalo na rob propada, saj izčrpava tla. Tla so za kmeta glavni vir, mora jih izboljševati, in to je bistvo ohranitvenega kmetijstva,« pravi Branko Majerič, pridelovalec ptujskega lüka iz Moškanjcev.

Od leta 2000 ne orjejo več. S plitko obdelavo tal in s setvijo v neobdelana tla na 40 hektarjih pridelujejo še česen, ječmen, koruzo, sojo, repo in nizki fižol. Zagovarjajo pester kolobar in stalno pokritost tal s posevki ali organskimi ostanki.

S samo dvema strojema – diskastim rahljalnikom in specialno sejalnico za neposredno setev v neobdelana tla – imajo na njivah po dva pridelka na leto. Dosegajo enak pridelek na hektar ob nekajkrat nižjih stroških in izboljševanju tal, so zapisalina portalu Agrobiznis.

Majhna ekokmetija vlaga v digitalizacijo

Dokaz, da se digitalizacija splača tudi majhni kmetiji, je ekološka kmetija Vegerila Tilen Praprotnik iz Lesc na Gorenjskem, kjer na slabi polovici hektarja četrto leto pridelujejo več kot 60 različnih vrst zelenjave in zelišč za znane kupce. Prek partnerskega kmetovanja prodajo 70 odstotkov pridelkov, 30 odstotkov pa restavracijam.

»Ne vlagamo v kmetijske stroje in opremo, temveč v digitalizacijo, ki nam zagotavlja zelo dobro organiziranost kmetije. Digitalizacija nam je omogočila izvajanje zelo kompleksnega sosledja posevkov in kolobarja, kar bi bilo brez digitalnega modela skoraj nemogoče. Druge koristi so optimizacija pridelave, preprosta analiza pridelave, prihodkov in stroškov ter to, da lahko isti ali dopolnjen načrt uporabljamo več sezon,« pravi Praprotnik.

S slovensko inovacijo pri žlahtnjenju hitreje do novih hibridov

Na biotehniški fakulteti v Ljubljani so razvili inovativno metodo žlahtnjenja, ki jo uspešno uporabljajo pri zelju, preizkusili pa jo bodo tudi pri drugih zelenjadnicah in poljščinah.

»Žlahtnjenje hibridnih sort navadno traja deset let, ozko grlo pa je zlasti testiranje, kateri dve izmed številnih starševskih linij sta najprimernejša starša novega hibrida. Z našim inovativnim postopkom žlahtnjenja hibridnih sort zelenjadnic in poljščin to hitreje ugotovimo. Z našo metodo smo lahko konkurenčni vodilnim svetovnim semenarskim podjetjem in to že drugo leto pri zelju tudi potrjujemo. Naš postopek je velika pridobitev tako za večje kot manjše semenarske hiše, ena iz Avstrije se zanj že zanima,« pravi Borut Bohanec z biotehniške fakultete.

Droni pocenijo kmetovanje

Brezpilotne letalnike oziroma drone v podjetju Termodron iz Maribora preizkušajo v kmetijstvu, veliko možnosti za uporabo vidijo tudi v gozdarstvu. Z droni in analizo podatkov so dognojevanje pšenice tako optimizirali, da je podjetje Jeruzalem Ormož SAT na 43 hektarjih prihranilo tono umetnega gnojila.

Ko dron leti nad njivo, nanj pritrjena kamera dela posnetke stanja. Z analizo podatkov lahko ugotovijo, kje je treba dognojevati, kje je rast počasnejša zaradi škodljivcev ali bolezni … Uporabo dronov bi radi v Jeruzalemu Ormož SAT razširili še na zgodnje odkrivanje rastlin v stresu, ki je posledica napada škodljivcev ali bolezni. Če škodljivce in bolezni odkrijejo dovolj zgodaj, lahko pravočasno ukrepajo in zmanjšajo porabo fitofarmacevtskih sredstev, s tem pa znižajo stroške pridelave, so še zapisalina portalu Agrobiznis.

Zmagovalec bo razglašen na 4. konferenci o novih tehnologijah v kmetijstvu.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice