Na Vičavi 5 na Ptuju so danes odprli poseben laboratorij, s katerim bodo lahko arheološke najdbe proučili še temeljitelje kot doslej. Je to prvi korak k novemu študijskemu programu na Ptuju ali morda celo k težko pričakovanemu arheološkemu muzeju?

Raziskovalni inštitut Centra za konservatorstvo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v sodelovanju z Mestno občino Ptuj danes na Ptuju odprl Laboratorij za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov.

V Raziskovalnem inštitutu so povedali, da so v preteklem letu v okviru projekta InnoRenew CoE pridobili vrhunsko raziskovalno opremo: »Ta analitska oprema nam odpira nove možnosti za znastvena sodelovanja na tematikah dediščine, predvsem znanstvene raziskave na arheoloških predmetih. Ker je arheološka zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, kjer so v trajni hrambi vsi arheološki predmeti Ptuja in okolice, ena najpomembnejših v Republiki Sloveniji in je opredeljena kot zbirka nacionalnega pomena, je bila pobuda za otvoritev izpostave s strani Mestne občine Ptuj več kot odlična.«

V okviru Laboratorija za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov Raziskovalnega inštituta bo delovala tudi pisarna Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost Slovenija (E-RIHS Slovenija).

Ptuj se lahko veseli novega zakona o kulturnem evru

Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je ob slavnostnem odprtju nove pridobitve povedala: »Gre za laboratorij, s katerim bomo naše arheološke najdbe lahko malo podrobneje ocenili, pa tudi prezentirali. S tem pridobivamo znanstveno institucijo, ki je za naše okolje izjemnega pomena - glede na to, kakšne predispozicije imamo oziroma s kakšno kulturno dediščino razpolagamo. Nič nam ne bi škodilo, če je to samo prvi korak do tega, da dobimo še kak nov študijski program na to temo in ga izvajamo na Ptuju.«

Izrazila je upanje, da današnje odprtje pomeni tudi korak k novemu ptujskemu arheološkemu muzeju: »Pogovori s kulturnim ministrstvom potekajo. Včeraj smo se tisti, ki imamo bogato arhitekturno in arheološko dediščino, razveselili tako imenovanega zakona o kulturnem evru. Seveda si tudi Ptuj od tega nekaj obeta. Kaj točno pa bomo dobili, pa bomo seveda morali izpogajati v naslednjih nekaj tednih.«

Evropi je potencial Ptuja treba pokazati

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Janez Kromar je pojasnil, da so laboratorijske aparature vredne več milijonov evrov, novih zaposlitev pa, vsaj za zdaj, ne bo.

Poudaril je: »Mesto Ptuj mora postati najmanj arheološko središče Slovenije, če ne Evrope. To je izjemen potencial in Evropi ga je treba samo predstaviti in pokazati.«

Generalni sekretar Ministrstva za kulturo Bojan Kurež je povedal, da ima Ptuj kar nekaj projektov, primernih za financiranje po novem zakonu o kulturnem evru: »Prvi razpisi bodo objavljeni leta 2021.« Zagotovil je, da se na kulturnem ministrstvu problematike ptujske arheološke dediščine zavedajo.

Generalni sekretar Ministrstva za kulturo Bojan Kurež

Na predstavitvi projekta v ptujskem Dominkanskem samostanu je strokovno delo Raziskovalnega inštituta predstavila vodja inštituta Polonca Ropret.

Z leve: Ingrid Merlak iz Centra za konservatorstvo, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Janez Kromar in vodja Raziskovalnega inštituta Polonca Polonca Ropret

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice