Foto: Špela Težak
Na posvetu Izobraževanje kot razvojna priložnost mesta Ptuj so sogovorniki prišli do ugotovitve, da Ptuju primanjkuje izobraženega kadra v kulturi in turizmu.

Na Ptuju je v ponedeljek potekal posvet, ki je bil del priprav na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki ga je pripravila projektna pisarna Evropske prestolnice kulture v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Ljudsko univerzo Ptuj.

Aleš Šteger, vodja kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, je dejal, da Ptuj nima vseh znanj in kadrov, ki so potrebni za izvedbo projekta EPK. Ob tem bi bila ta znanja koristna za razvoj mesta na splošno, ne zgolj znotraj kandidature. Poudaril je, da bi novi izobraževalni programi izboljšali kakovost življenja in šolanja za mlade.

Z uvajanjem novega šolskega programa v naslednjem letu pričenja Gimnazija Ptuj. Nov program nosi naslov umetniška gimnazija likovne in gledališke smeri. Ravnatelj Boštjan Šeruga je dejal, da so se za ta program odločili, saj je med mladimi prisotno zanimanje za umetniške izobraževalne programe. 

Da prihaja do primanjkljaja izobraženih kadrov v turizmu, je povedala Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem. Kot je dejala, je pomanjkanje največje med zaposlenimi v strežbi. Rešitev težave vidi v razmisleku o tem, kako preseči pomanjkanje in v ustanovitvi višjih in visokošolskih ustanov ter specializiranih poklicnih programov.

Ustanavljanje novih programov ne poteka brez težav

Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj, je opisala ovire, s katerimi so se soočali pri pridobivanju programa turistični tehnik. Kljub veliki potrebi po tem poklicu, so program štiri ali pet let zaman želeli pridobiti. »Ker pa imajo strokovne šole možnost v okviru tako imenovanih odprtih kurikulov izobraževalne programe prilagoditi lokalnim potrebam, smo ugotovili, da je bolje izkoristiti teh 20 odstotkov in v okviru tega kreirati potrebne vsebine. Vendar pa smo izkoristili priložnost kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 in v projekt uvrstili predlog za uvedbo modula turistični tehnik,« je še dejala ravnateljica. 

Visoka šola Ptuj izobražuje mlade za tehnične poklice, ki so na trgu dela zelo zaželeni, a vendar je Robert Harb, v. d. direktorja Visoke šole Ptuj, dejal, da si želijo pri kreiranju programov več sodelovanja s podjetji: »O usmeritvah nekega mesta ne more odločati šola, temveč okolje, gospodarstvo.«

Ptuj kolokacija za izvajanje izobraževalnih programov?

Tudi Štefan Čelan, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, se je strinjal s tem, da primanjkuje inovativnih kadrov, saj najboljši kader po srednji šoli odhaja na študij v druga mesta, najpogosteje v Ljubljano. Meni, da je perspektiva v povezovanju Ptuja z drugimi izobraževalnimi ustanovami, na primer z Univerzo v Mariboru. Ptuj bi lahko postal kolokacija za izvajanje izobraževalnih programov.

»Vendar je treba te institucije prepričati, da je Ptuj žarišče, kjer je vredno postaviti dislocirane enote izobraževalnih ustanov. To pomeni, da je mnogo odvisno od politike in tega se moramo zavedati,« je še poudaril Čelan. 

Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj in Bojan Golčar, sta pripomnila, da je priložnost za Ptuj izvedba neformalnih izobraževanj: »Zlasti poleti, v času festivalov, bi lahko pripeljali zveneča umetniška imena, ki bi tukaj predajala svoja znanja. Očarljivo mesto, kot je Ptuj, je zagotovo privlačno.« 

Posvet je zaključila Martina Magdič, koordinatorka kandidature za EPK 2025 z ugotovitvijo, da je nujno za izvedbo projekta Evropska prestolnica kulture 2025, da Ptuj izobrazi lokalni kader. V nasprotnem primeru bo tega treba uvoziti od drugod. »Prepričani smo, da izobražen in usposobljen kader na področju kulture in turizma ni samo pogoj uspešne izvedbe, ampak lahko tudi zelo pomembna zapuščina ptujskega EPK-ja,« meni Magdičeva.

Nina Katarina Bračko

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice