V teh dneh je ob reki Dravi na Ptuju nenavadno veliko radovednežev, ki odprtih ust segajo po telefonih in fotoaparatih.

Prejšnji teden so v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) začeli sanirati naklonske površine asfaltnih oblog brežin Ptujskega jezera. Popravili bodo okoli 650 kvadratnih metrov asfalta, ki so ga vetrovi premaknili ali celo razslojili. »Glede na to, da so nekateri deli razslojeni, je mogoče sklepati, da je moč oblog, ki služijo kot tesnilna plast jezera, na najbolj izpostavljenih območjih zgolj polovična,« so razložili v DEM.

Da so sanacijo sploh lahko izvedli, so gladino jezera v času izvedbe del znižali za okoli dva metra. Vodostaj se je nižal okoli 20 centimetrov na uro, v teh dneh oziroma takoj po zaključku del pa bodo jezero začeli ponovno polniti do običajne višine. Vse dotlej bo približno tretjina največjega slovenskega umetnega jezera na suhem.

Elektriko nam, mulj pa našim vnukom

Ptujčani se sprašujejo, kako je tako grob poseg na območju z več naravovarstvenimi statusi sploh dovoljen. V DEM so zatrdili: »Po do sedaj opravljenih pregledih ter rednih pregledih ribiškega čuvaja ugotavljamo, da do negativnih posledic na vodni živelj ni prišlo.«

O delih so obvestili Direkcijo RS za vode, Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Zavod za ribištvo in Ribiško družino Ptuj. Posebnih dovoljenj pa niso pridobivali, so dejali: »Delo izvajamo v skladu s protokoli, ki so že vnaprej dorečeni in dovoljeni.«

Nenavadno se zdi, da so za delo poprijeli v času največje vročine, ko je kisika za vodne živali najmanj. »Dela se izvajajo sedaj, ko je najmanjša verjetnost nalivov in visokih voda, s tem pa se omogoča kakovostno ter predvsem varno izvedbo del,« so razložili v DEM.

Zagotovili so, da mulj redno odstranjujejo, da pa to pri tokratnih delih ni mogoče: »Glede na razpoložljivo opremo za čiščenje sedimentov se lahko delo opravlja le, ko je sediment pod vodo. Da bi bile možne manipulacije s stroji, bi morali imeti takšen nivo vode več mesecev, da bi se sediment dovolj osušil.«

Znižana gladina Ptujskega jezera ni le potrdila stare zagate, temveč tudi nakazala novo: biologi so na obrežjih našli izjemno invazivne školjke potujoče trikotničarke, ki lahko vodne elektrarne celo ustavijo.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

... mesto (nepreverjen)

Starejše novice