FOTO: Janez Leskovar
Od moči narave, kresne noči, največjih ognjev, obrambe, poklonitve letini, Maje in Kresnika ... Pa vse do delavskih zborovanj in uveljavitve delavskih pravic. Čemu prižigamo kresove in obeležujemo 1. maj?

Sinoči se je po mariborski okolici prižgalo kar nekaj kresov, ki so ga nekoč po starem verovanju prižgali za razvoj narave, ki je značilen za mesec maj. Za prvo košnjo, žetev, pridelke naj bi bila »kriva« boginja Maja, vendar pa je za to bilo potrebno sonce, za kar je bil potreben Kresnik, eno najpomembnejših karantansko-kariolskih slovanskih božanstev, ki je v ohranjeni podobi odraz solsticijskega poletnega obdobja. Kasneje so verjeli, da bodo s kresovi pregnali čarovnice.

Krščanstvo je prevzelo pogansko kresovanje, tako so se kresi postavljali na Veliko soboto in se kresovanja, ki ni bilo povezano s praznovanjem Velike noči, ni ohranilo. Šele s praznovanjem praznika dela na 1. maj se je tradicionalno kresovanje na 30. april zopet obudilo.

FOTO: Janez Leskovar

Seveda pa je tu še kresna noč, ki sledi sončnem obratu 24. junija ter označuje praznik sonca in ognja. Tako so nekoč mladi fantje kres pripravili že mesec dni pred praznikom, ta pa je moral biti visok in goreti najdlje. Prižig kupa je bila čast, ki je pripadla najstarejšemu krajanu, praznik pa so pospremili s prijetnim in skupinskim rajanjem.

Kresovi v spomin na delavske izgrede in žrtve

Praznik dela je mednarodni praznik, ki spominja na čikaške krvave demonstracije, ki so se odvile leta 1886, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic – tudi uzakonjen 8-urni delavnik. 4. maja so se zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je nato eksplodirala bomba in ubila 8 policistov, na kar so ti odgovorili s streljanjem. Temu dogodku v spomin so sledili še veliki izgredi leta 1894 in 1919.

Tako je ta majski dan v delavskih krogih veljal za praznik dela, ljudje pa so ga obeleževali z različnimi rituali – tudi s kurjenjem kresov. V Sovjetski zvezi v prejšnjem stoletju je pridobil uraden status praznika dela, kar so v času hladne vojne v komunističnih državah podprli z vojaškimi paradami in zborovanji delavstva, ki jih še danes navadno organizirajo delavske organizacije oziroma sindikati.

S tem praznujemo gospodarske in socialne dosežke delavskega gibanja; vendar pa ne v ZDA ali Združenem Kraljestvu, kjer je protikomunistična politika pregnala praznovanje in ga nadomestila z dnevom prava.

V Sloveniji prvi maj še vedno obeležujemo s kresovi, postavljanjem mlajev in nošnjo nageljnov, s čimer pa smo po vojni nadomestili praznik kresne noči oziroma praznik sv. Krstnika.

Tako je lani ob Koblerjevem zalivu predsednik sindikata lesarstva Slovenije Lojze Raško kot slavnostni govorec povedal: »Upor bo potreben, verjemite mi. Danes se borimo vsak zase, za svoje družine, za svoj kruh, po drugi strani pa drugi mastno kasirajo. Delavca so vedno grdo gledali, ko je ukradel žebelj, ko pa je nekdo ukradel fabriko, pa je bolan, igra košarko in ne more niti do sodišča. Temu je potrebno narediti konec.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice