Po dveh letih pozebe so lani sicer sadjarji pridelali več jabolk, a so zaradi tega za kilogram pridelka dobili zelo malo, in sicer tudi le po deset ali petnajst centov.

Tudi letos je marsikje ponovno udarila pozeba, cene pa so nizke zaradi poljskih, hrvaških in srbskih jabolk na naših trgovskih policah. Zaskrbljujoče pa je naslednje dejstvo. Kar tretjina sadovnjakov pri nas naj bi bila zapuščenih in brez pridelka. Razlog zato je zelo preprost, enostavno se ne izplača.

Namesto načrtovanih 200 ton jabolk so letos v sadovnjakih družine Letina zaradi spomladanske pozebe pridelali petkrat manj, torej le 40 ton jabolk. 

»Časi se spreminjajo in na žalost je v sadjarstvu postalo tako, da enostavno ni načrtovanega pridelka. To je postala že stalnica. Na to v veliki meri, seveda, vplivajo pozebe, v preteklosti pa tudi sušna obdobja,« nam je povedala sadjarka Doris Letina.

Kilogram jabolk prodajajo tudi za 20 centov

Ne le zaradi slabih letin, ampak tudi zaradi konkurence iz tujine, je tako pridelava jabolk za marsikaterega slovenskega sadjarja postala slab posel.

»Pritisk jabolk iz Evrope, torej iz Poljske, Hrvaške in Srbije, je velik in nekateri sadjarji sčasoma ugotovijo, da se jim ne splača. Ko namreč na koncu potegnejo črto, so bolj kot ne v izgubi,« pravi Miran Torič, sicer svetovalec za sadjarstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Kilogram jabolk so namreč pogosto prisiljeni prodati tudi le za 20 centov, saj trgovci nizke cene na policah zagotavljajo na račun pridelovalcev.

»Žalostno je, da te akcije nekako trajajo celo leto. To v bistvu pomeni, da ni več neke sezone in potem se cene jabolk povsem razvrednotijo,« še pove Letina.

Kljub temu, da uradna statistika sicer ne beleži večjega upada površin sadovnjakov, marsikateri zaradi slabega zaslužka ostaja neobdelan in ne zagotavlja samooskrbe s slovenskimi jabolki. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da je teh sadovnjakov več kot tretjina. Tako, da nekateri ta posel počasi opuščajo, spet drugi se preusmerjajo.

Povpraševanje se povečuje, a bo za marsikoga prepozno

Med tistimi, ki še vedno vztrajajo v tej branži so v Sadjarstvu Ficko. Sami so namreč že pred petnajstimi leti zasadili edini večji nasad nešpelj pri nas.

»Nasajenih imamo nekje 170 dreves in trenutno so v polni rodnosti. Seveda, čakajo na trgatev, ampak to se bo zgodilo šele čez dober mesec dni,« pravi Brigita Ficko.

Iz nešpelj, kutin in aronije pridelujejo marmelado, žganje, likerje in sokove. Največ izdelkov prodajo v domači trgovini, sejmih in tržnicah. Kot pravi, se ljudje še vedno zanimajo za domače produkte, saj potem tudi gledajo in spremljajo kaj je v teh produktih. 

V zadnjem času je sicer opaziti tudi povečanje povpraševanja po slovenskih jabolkah, a za marsikaterega sadjarja še vedno prepočasi za preživetje.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice