Srečko Molk za svoj nakit uporablja zanimiv les, ki ga dobi v naravi ali od drugih. Išče predvsem les z zanimivimi vzorci in za svoje delo ne posega dosti v naravo (foto: spletna stran Visit Ptuj).
Drava je zlatonosna reka, še v 20. stoletju je na tej reki zlato izpiralo kar dvesto izpiralcev. Zlato danes izpirajo v okviru projekta Zlata Drava.

V občini Starše obujajo staro tradicijo izpiranja zlata, turistom in domačinom pa tako ponujajo edinstveno izkušnjo. Postati izpiralec zlata za en dan.

Edinstvena izkušnja zlatokopstva se uspešno povezuje tudi z drugimi projekti, kot je na primer DravaBike, projekt ureditve kolesarskih poti v bližini Drave. 

Brez projekta DravaBike se tudi oblikovalec Srečko Molk in Sašo Šantl ne bi spoznala, saj na projektu deluje tudi trenutni predsednik Footgolf kluba Ptuj Matija Brodnjak, ki ju je predstavil. 

Šantl je vodja izpiranj pri projektu in tako sodeluje tudi pri izvajanju delavnic, nabavi in izdelavi opreme, izvaja raziskavo o geologiji in izvoru zlata, raziskuje, na katerih delih Drave lahko najdemo največ zlata in tudi o izvoru imena Zlatoličje. 

Šantl je sodeloval tudi pri izdelavi naprave za izpiranje zlata. Iste naprave kot jo uporablja tudi Srečko Molk.

Naprava za izpiranje zlata (foto: Matija Brodnjak).

Molk, oblikovalec nakita, sodeluje pri projektu kot del dvojice s Šantlom, s katerim ugotavljata, kakšni izdelki so ljudem všeč. Tako sta izdelala tudi simbolične dravske cekine za spominke.

Ideja za uporabo dravskega zlata se je sicer porodila že pred projektom Zlata Drava. Šantl se je z izpiranjem zlata v Dravi ukvarjal že prej, hitro pa je ugotovil, da zlata ni dovolj, da bi z njim obogatel. 

»Ko sva se srečala, sva skupaj prišla na idejo, da bi ga pa lahko vključila v izdelavo spominkov in nakita. Poleg tega, da je ideja zelo izvirna, ima nakit lahko tudi simbolni pomen, saj gre za naše naravno zlato. Za to zlato, zlate luskice, lahko dejansko rečemo, da so še 'nedolžne', saj še niso srečale človeka, njegovih hotenj in dejanj. V rokah sva ga imela samo Sašo in jaz,« je za Ptujinfo dejal Molk. 

Dela izpiranja zlata iz Drave vodi Šantl, ker je pa delo težaško in dolgotrajno, mu pomaga tudi Molk. Na izpiranje gledata tudi kot na rekreacijo v naravi, ki je koristna za dušo in za telo - tako tudi delo postane manj težaško. 

Ustvarjalni postopek in izdelavo nakita vodi Molk sam, pri tem pa sprejme tudi Šantlove ideje, saj sam pravi, da več idej pripelje do boljšega izdelka. 

Stranke, ki si želijo edinstvenega nakita izpod rok ptujskega umetnika, so idejo o čistem zlatu, ki ni bilo še nikoli pretopljeno, odlično sprejele. Zavedajo se vrednosti nakita, ko spoznajo, da je to popolnoma naravno zlato, nikoli pretopljeno, ki ga ni nosil še nihče. 

Zapestnica iz kolekcije Dravagold (foto: osebni arhiv Srečka Molka).

Zapestnica iz kolekcije Dravagold vsebuje pa 120 miligramov zlata, kar je približno tisoč zlatih luskic. Da Sašo in Srečko iz Drave na starodaven način izpereta toliko luskic, potrebujeta en dan

Kolekcija Dravagold se bo še širila, trenutno pa lahko občudujete zapestnico in verižico z zlatimi luskami iz zlatonosne reke Drave. 

Ste vedeli?

Latinsko ime za zlato je Aurum, pomeni pa svetleči žarek. Zlato lahko v Sloveniji izpirate v Dravi ali Muri. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice