Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec junija podpisalo pogodbo z izvajalcem za izvajanje aktivnosti na območju severovzhodne Slovenije za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom z letalsko obrambo pred točo.

Na vladni spletni strani so zapisali, da je pogodba bila podpisana v višini slabih 260.000 evrov. Od tega zneska ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva eno tretjino, občine pa preostali dve tretjini zneska.

Na območju severovzhodne Slovenije je izvajalec letalske obrambe pred točo Športno društvo Letalski center Maribor, ki je bil izbran na podlagi skupnega javnega naročila, h kateremu je pristopilo 58 občin, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izvajanje letalske obrambe pred točo zajema obdobje od 25. junija 2020 do vključno 15. septembra 2020. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske regije in občino Podvelka iz Koroške statistične regije, so zapisali na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika, Slovenija pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi

Nevihte s točo na ozemlju okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat; take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.

Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo, so opozorili na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo

Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže.

Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Postavitev zaščitnih mrež je podprta tudi z ukrepom Programa razvoja podeželja, in sicer v deležu od 50 do 90 odstotkov.

Višji delež podpore je za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo, ekološko kmetovanje in kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, kolektivne naložbe in mlade kmete, še poudarjajo na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Upravičen strošek za mrežo proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov

Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov je za višje rastoče rastline 68.334 evrov, za nižje rastoče rastline je 50.000 evrov.

Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je dvignil in z letom 2019 za zavarovanje rastlinske proizvodnje znaša 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije, so še zapisali na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice