Piknik sezona je tik pred vrati, kar znova pomeni plastični pribor, plastične krožnike in plastične kozarce ... za enkratno uporabo. Kdaj se tej navlaki obeta konec?

Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma bo do leta 2050 v oceanih več ton plastike kot je ton rib, saj tovrstna plastika razpada 400 do 450 let. Za plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so plastični krožniki, noži in vilice, kozarci in še bi lahko naštevali, velja, da razpadajo med 450 in 1000 let. 

Zanimiv podatek. Od trenutka, ko smo pričeli proizvajati plastične izdelke za enkratno uporabo, še noben izmed njih ni razpadel v celoti. Problem plastike je dejstvo, da se ne razgradi kot na primer papir ali kak drug material, ampak razpada na vedno manjše delce – mikroplastiko. Plastika tako nikoli ne bo kar 'izpuhtela'.

Evropski parlament je že potrdil prepoved plastike za enkratno uporabo, kar pomeni, da bodo plastičen pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje prepovedani do leta 2021, pojasnjuje Katja Sreš iz Ekologov brez meja, ob tem pa opozarja, da smo lahko sami že korak pred prepovedmi in že to piknik sezono poskrbimo, da v naravo ne prinašamo plastike. 

Ljudem, ki se opravljajo na piknike svetuje, naj uporabljajo kozarce, krožnike, pribor in druge pripomočke za večkratno uporabo: »Če je piknik namenjen večji druščini, naj vse povabljene obvestijo, da s seboj prinesejo svoje pripomočke, za vsak slučaj pa imamo še sami kakšen komplet za rezervo. Ne boste verjeli, kakšen hit je to lahko med obiskovalci. Pozorni smo tudi pri pijači in se trudimo, da se izognemo plastenkam – vodo točimo iz večjih kanistrov, pivo iz sodov, raje posežemo po steklenicah in tako dalje.« 

Da se tudi brez plastike ...

Na piknikih pa ni zgolj problematična plastika za enkratno uporabo. »Velik problem predstavljajo tudi ostanki hrane, zato je dobro načrtovanje količin ključno. Pravočasno pridobimo podatke o številu udeležencev in njihovih prehranskih navadah. V kolikor tudi gostje prinesejo kakšne dobrote, se prej v zvezi s tem uskladimo. Če pa kljub temu kaj hrane ostane, jo razdelimo za domov. Morda imate na razpolago kaj pralnih posodic, ki jih pripravite v ta namen, da ne boste te hrane zavijali v folije in plastične vrečke,« še svetuje.

Tudi Maribor še vedno v zimskem spancu

Tudi na javnih prireditvah se organizatorji še vedno ne poslužujejo kozarcev za večkratno mero, sicer res obstajajo svetle izjeme, a še vedno ne v tolikšni meri, kot to vidimo v tujini.

»Na tem področju smo res v celoletnem zimskem spanju in svetlobna leta za tujino. V Mariboru sicer velja občinski odlok, ki prepoveduje uporabo plastičnih kozarcev za enkratno uporabo na javnih prireditvah in javnih površinah. A če obiščemo katero od njih, hitro opazimo, da se le redki držijo prepovedi, če sploh,« opaža Sreševa. 

»Med slovenskimi organizatorji prireditev vlada zmotno prepričanje, da kozarci za večkratno uporabo in kavcije odvračajo obiskovalce od prireditev. Če bi bilo temu res tako, bi torej morale propasti vse prireditve v Nemčiji, Avstriji in preostalih državah, s katerimi se tako radi primerjamo. Žal bomo očitno morali počakati na evropsko prepoved leta 2021, da se bo kaj spremenilo. Res pa je, da je ponudba kozarcev za večkratno uporabo zelo okrnjena, sploh pa celotna storitev, ki je za take prireditve potrebna – od logistike, do pranja in sušenja,« še opozarja.

Po besedah Evropske komisije predstavlja plastika več kot 80 odstotkov morskih odpadkov. Proizvodi, obravnavani v novi direktivi, sestavljajo 70 odstotkov vseh predmetov v morskih odpadkih. Zaradi svoje počasne razgradnje se plastika kopiči v morjih, oceanih in na plažah po Evroski uniji in svetu.

Ostanke plastike je mogoče najti v morskih vrstah, denimo morskih želvah, tjulnjih, kitih in pticah, pa tudi v ribah in lupinarjih, kar pomeni, da je prisotna tudi v človekovi prehranski verigi.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice