FOTO: Damjan Trafela
V vročo bitko za Evropsko prestolnico kulture 2025 se bo več kot očitno podalo še peto slovensko mesto. Ptuj se bo do uglednega naziva skušal prebiti z dvojcem, ki je vse do nedavnega pomagal pri lendavski kandidaturi.

Slovenija in Nemčija bosta leta 2024 na vrsti, da eno od svojih mest razglasita za Evropsko prestolnico kulture. Za EPK je v Sloveniji velik interes, saj se zanj potegujejo Lendava, Kranj, Ljubljana in Nova Gorica, po novem pa v igro vse bolj resno vstopa tudi najstarejše slovensko mesto.

Šteger in Čander iz Lendave na Ptuj

Ključen premik se je zgodil s presenetljivim odstopom predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025 Aleša Štegra, skupaj z idejnim vodjem projekta ter svetovalcem prejšnjega župana Lendave Antona Balažka Mitjo Čandrom. Oba sta za odločitev navedla osebne razloge.

Šteger in Čander bosta svoj »know how« očitno preselila na Ptuj. Kot je pretekli teden potrdila ptujska županja Nuška Gajšek se Ptuj resnično spogleduje s kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025. Po besedah Gajškove gre za idejo Štegra, sicer do nedavnega vodje programskega sveta lendavske kandidature, sama pa jo ocenjuje za všečno, uspešna kandidatura pa bi Ptuju prinesla neko dodano vrednost. 

Kandidaturi naklonjeni tako ptujski svetniki kot župani Spodnjega Podravja

Gajškova je sicer načelno podporo projektu že preverjala pri vodjih svetniških skupin ptujskega mestnega sveta. »Če pa se bomo resnično odločili, da gremo v prijavo, seveda rabimo zagotovljena določena sredstva v proračunu, da bomo lahko to prijavo kakovostno izpeljali«.  

Naklonjenost ideji so danes preverjali tudi na Kolegiju županov Spodnjega Podravja. »V bistvu tam prosimo za neko načelno podporo projektu, saj je neka kritična masa podpornikov lahko samo pozitivna pri morebitni prijavi.« 

Župani Spodnjega Podravja so na kolegiju pobudo pozdravili. A ob pogoju, da projektu že na začetku postavijo jasne temelje, okoliške občine pa pri projektu pričakujejo tudi korekten odnos, kar v preteklosti ni bilo vedno samo po sebi umevno.

FOTO: Damjan Trafela

Rok za prijavo oktobra

Po besedah Gajškove so sicer to prvi koraki, potem pa bo »potrebno začeti teči«, saj se bliža oktober, ko bo potrebno oddati prijavo. O tem, koliko denarja bo potrebnega, Gajškova v tem trenutku še ni mogla govoriti. 

Dejstvo, da je bil Ptuj že partner Maribora pri Evropski prestolnici kulture 2012 pa naj ne bi vplivalo na možnosti mesta pri samostojni kandidaturi. 

»Mislim, da ima Ptuj, kot res ena butična prestolnica tega dela Evrope, velike možnosti, da pride do tega naziva,« je prepričana Gajškova.

Čelan: Šteger in Čander sta izvrstna poznavalca 

Tudi nekdanji župan Štefan Čelan podpira kandidaturo Ptuja za Evropsko prestolnico kulture 2025. A je treba po njegovem mnenju tokratno kandidaturo razumeti kot trajnostni proces, kar Ptuju leta 2012, ko je bil partnersko mesto EPK, ni uspelo. Strinja se, da časa za oddajo priprave ni veliko, a je kljub vsemu optimističen, saj se je Ptuj s to vsebino že ukvarjal.

»Ob tem pa imamo še Aleša Štegra in Mitjo Čandra, ki sta prav tako izvrstna poznavalca tovrstne tematike,« pravi Čelan.

Mlakar se sprašuje o nagibih

»Ja, Ptuj rabi prelomni trenutek, ja, Ptuj rabi EPK 2025 z združenimi močmi in vzajemnim spoštovanjem«, je prepričan Franc Mlakar, ptujski koordinator EPK 2012, ki pa se ob tem sprašuje iz kakšnega nagiba mesto to počenja. 

»Je to njegova notranja iskrena potreba ali je mesto samo platforma interesov posameznih skupin, ki vidijo v mestu priložnost a ga ne razumejo, kot že tolikokrat videno?« se sprašuje Mlakar.

»EPK Maribor je bil eden slabših v zgodovini«

Po njegovem mnenju pa je vprašanje tudi, ali je mesto sposobno dovolj samokritičnosti in enotnosti ter sposobno sestaviti program, ki bi bil prepričljiv na državni in tudi evropski ravni. 

»EPK je lahko realnost Ptuja, če združimo energijo in znanje. Ne smemo pa pozabiti, da je izvedba EPK Maribor 2012 bil eden slabših EPK v zgodovini v Evropi. Kdor ne verjame naj preveri sosednji Gradec in Peč na Madžarskem. Svetlobna leta razlike. Eden od razlogov je tudi ta, da se je prijavljeni in izbran program spreminjal v njegovi sporočilnosti, ki je po mojem bil bistven za izbor 'Čista energija' oziroma 'Nov duh v mestu' - ptujska izpeljanka tega sporočila«.  

Mlakar sicer pravi, da je strategija Evrope pri izboru predlaganih mest preprosta. »Prednost imajo mesta, ki imajo zaradi zgodovinskih dogodkov težave z identiteto. Temu lahko pripisujemo izbor Maribora, Temišvara, Reke, Novega Sada in drugih. Tukaj ima Ptuj v slovenskem merilu absolutno prednost pri izboru, a vprašanje je, če je mesto sposobno pogledat v ta kotiček teme,« trdi.

FOTO: Damjan Trafela

Čandra prepričala ambiciozna županja

Kot pojasnjuje Mitja Čander, programski direktor EPK 2012 in do nedavnega član programskega sveta projekta Evropske prestolnice kulture 2025 v Lendavi, so se stvari na področju kandidatur EPK močno spremenile predvsem z lokalnimi volitvami, ki jih sam v nogometnem žargonu imenuje neke vrste »prestopni rok«. 

Tako naj bi imelo prejšnje občinsko vodstvo v Lendavi veliko volje, da projekt zastavi ambiciozno, po volitvah pa nekako niso našli prave komunikacije. Po drugi strani pa je po njegovem mnenju »Ptuj dobil ambiciozno mlado županjo, projekt pa ima široko podporo tudi v politiki«. 

Kot poudarja, je profesionalec na tem področju, zato predvsem tako vidi tudi svojo vlogo pri prijavi Ptuja. Po drugi strani pa Ptuj dobro pozna kot partnerico EPK 2012. »Tako te odločitve ne vidim kot trenutno, temveč kot neko nadaljevanje. Ptuj za razliko od Maribora od takrat ni ostal na mestu, temveč je med drugim razvil poletne festivale, ambicioznejši teater, tu je galerija mesta Ptuj, Fürstova hiša, realiziralo se je tudi nekaj investicij,« pojasnjuje Čander. 

Čander: Slovenija potrebuje kulturno decentralizacijo

Zato kandidature ne ocenjuje kot nerealno, tudi po Evropi namreč naslov dobivajo podobna mesta – z majhnim številom prebivalstva, močno zgodovino in razvitimi kulturnimi dejavnostmi.

Kot še dodaja Čander, je ob tem prepričan, da Slovenija nujno potrebuje kulturno decentralizacijo, zato »ne bi bilo primerno, da Ljubljana 'po defoltu' vzame ta naslov. Tudi po Evropi ga načeloma ne dobivajo glavna mesta, razen izjem v času gospodarske krize«. 

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

... oziroma (nepreverjen)

"NE"-kulture

Starejše novice