Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja poziva čebelarje k čimprejšnji oddaji vloge za finančno pomoč za nadomestilo škode, ki so jo letos utrpeli zaradi slabih vremenskih razmer.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji okoli 10.000 čebelarjev, ki s pridelkom medu zadostijo približno polovici domače porabe.

Pridelava medu pa zaradi vremenskih razmer iz leta v leto zelo niha. Največ ga je bilo leta 2001, in sicer rekordnih 2550 ton, najmanj pa leta 2014, ko ga je bilo le 471 ton.

Po ocenah Čebelarske zveze Slovenije so letos čebelarji pridelali dobrih 650 ton medu, lani pa kar 1746 ton.

Ker so čebelarji na slabo letino opozarjali že spomladi, jim je takrat ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, obljubila pomoč, če se bo sezona zares izkazala za slabo. Ker je temu res tako, je vlada v začetku meseca odločila, da čebelarjem priskoči na pomoč s 588.103 evri, kar naj bi pokrilo del izgube dohodka 4955 prizadetim čebelarjem in zagotovilo nadaljevanje čebelarske dejavnosti. 

Škodo utrpeli tudi podravski čebelarji

»Škoda je čebelarjem najprej nastala že v mesecu maju. Cvetličnega medu je po celotni Sloveniji zelo malo ali skoraj nič, približno zgolj 30 odstotkov. Ko je konec junija zacvetel kostanj, je kazalo boljše, vendar je čez tri dni vse opral dež. Tako tudi kostanjevega medu ni bilo. Najboljše je zamedilo avgusta, ko je na vrsti gozdni med, ampak na žalost je med kristaliziral v satju in ni šel ven. Tako smo čebelarji približno 90 odstotkov gozdnega medu vračali nazaj,« je povedal predsednik Čebelarske zveze društev Maribor Vlado Vogrinec.

Tomaž Šauperl iz čebelarstva Šauperl je razkril, da je letošnji donos medu več kot 50 odstotkov manjši od povprečja. »Kako bomo to povprečje v prihodnje računali, ne vem, ker očitno letin, ki so bile pred petimi leti več ne bo. Iz leta v leto se stanje slabša. Letos je k slabemu rezultatu dosti prizaneslo tudi to, da so čebele sicer nekaj nabrale, ampak se je vse strdilo v satju in medu nismo mogli stočiti.« 

Sredstva zgolj določenim čebelarjem

Vlogo za državno subvencijo so prejeli tisti čebelarji, ki imajo več kot deset prijavljenih družin v registru. Pomoč bodo prejeli vsi, ki bodo izpolnjeno vlogo poslali nazaj. Po družini bodo od države prejeli 3,5 evra pomoči.

»V slabšem položaju so predvsem tisti čebelarji, ki imajo manj kot deset panjev. Tudi njihove čebele so utrpele isto škodo, oprašujejo ravno tako kot vse ostale, ampak niso upravičeni do pomoči. Nekoč sem vprašal bivšega ministra, zakaj imajo mejo ravno pri desetih panjih, in mi je odgovoril, da so stroški za manj kot deset panjev preveliki. Torej da je več stroškov s papirji, kot pa bi dejansko ta čebelar prejel pomoči,« poudarja Vogrinec.

Pomoč čebelam, ne čebelarju

»Na vsakem koraku poslušam, kako se bomo obogatili s pomočjo državnega denarja, ampak kdor se na to spozna, ve, da dobimo 3,5 evra po panju in to zame predstavlja 700 evrov bruto. To je pomoč čebelam, ne čebelarju. Za ta denar dobim nekaj sladkorja in s tem mi država pomaga, da lahko nahranim čebele čez zimo. Od potrebnih 20 kilogramov sladkorja mi jih tako država plača približno osem, zato se za ta del moram ministrstvu zahvaliti. To je pomoč čebelam, da bodo zimo preživele malo lažje. To ni pomoč čebelarju, ki mora vsaki mesec dati skoraj za tolikšen znesek državi prispevkov,« zaključuje čebelar Šauperl.

Iz Čebelarske zveze Slovenije še opozarjajo, da kljub slabi letini kakovost medu ostaja enaka.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice