Proga za 55. Zlato lisico je pripravljena, že danes ob 10. uri pa so jo s prostim smučanjem preizkusile najboljše smučarke sveta. Skupno je kot del bele karavane svetovnega pokala na Zlato lisico prijavljenih 325 oseb, od tega 116 tekmovalk.

Še veliko več pa je drugega osebja in delavcev, ki skrbijo, da bo tekmovanje izpeljano tako, kot je treba. Pri tekmovanju pomaga okoli 600 sodelavcev, ki pod raznimi tehničnimi službami izvajajo vsa pripravljalna dela za izvedbo tekmovanja. Med njimi so številni prostovoljci, zanesenjaki in ljubitelji Zlate lisice, ki v okviru svojih zmožnosti pomagajo, da je tekmovanje izpeljano v najvišjem možnem rangu. 

Fizično delo in ljubezen do Zlate lisice

Kakšno delo, to je užitek, so si enotni mariborski in pohorski prostovoljci, ki srčno pomagajo pri organizaciji tekme za svetovni pokal. Vsa ta leta, od daljnega 29. februarja 1964, se trudijo pripraviti pripraviti čim boljšo progo za tekmovalke iz vsega sveta.

Karel Gomboc je že zadnjih deset let eden izmed zanesenjakov, ki svoj prosti čas žrtvujejo za Zlato lisico. Njegov motiv? Ljubezen do športa: »Radi pomagamo, radi smo z dušo in srcem za to športno prireditev, ker vidimo, da tudi drugi ljudje od vsepovsod prihajajo v Maribor, in uživamo.« Pri častivrednih 70 letih zanj nobena naloga ni pretežka, nobeno delo manjvredno.

»Pri nas mora delati od A do Ž vsak vse, to je od lopate, krampa, vlačenja vrvi, mrež, pospravljanja ...« našteva Gomboc. Pohorske delavce združujeta pripadnost in ljubezen do belega cirkusa. 

»Brez njih ni tekme« - pogrešajo pa mlade

Andrej Rečnik, vodja priprave prog za 55. Zlato lisico, je jasen: »Brez njih ni tekme in nikogar tu v Mariboru.« Prav tako ni koristoljublja. Požrtvovalne mariborske lisjake vodi pripadnost Pohorju in Zlati lisici. Že tradicionalno, iz leta v leto, bijejo boj z vremenom in znani so po tem, da se tudi v najbolj brezupnih razmerah ne predajo.

»V bistvu smo to izkušeni stari mački, ki smo leta in leta skupaj, tudi dobivamo mlade, čeprav bi bili veseli, da bi se še kdo od mladih pridružil. Vendar je tako, to je svetovni pokal in ni zajebancije,« še dodaja Rečnik. Prav tako ni koristoljublja. Vodi jih pripadnost Pohorju in Zlati lisici.

»Na začetku, ko smo mi bili mladi, smo bili bolj entuziasti, zdaj verjetno tega danes več ni, čas je šel drugam. Vse se dela samo za denar,« opaža Gomboc, ki na strmini pogreša predvsem mlade prostovoljce. Podobno se zdi tudi vodji tekmovanja za 55. Zlato lisico Mitji Dragšiču: »Ogromno je tu fizičnega dela, mladih je manj, kot bi jih, jasno, lahko bilo, ampak nobenemu ni nič težko in veselje je delati s tako ekipo.«

Celoletno druženje, spoštovanje in tudi izobraževanje ob koncu tekmovanja vodi v zadoščenje. »Največja nagrada in najbolj veseli so, ko ob koncu tekmovanja po razglasitvi lisičke, to se pravi zmagovalke v kombinaciji svetovnega pokala v Mariboru, da rečejo, tako, mi smo pa naredili eno dobro lisico,« poudarja generalni sekretar Organizacijskega odbora 55. Zlate lisice Srečko Vilar.

In kot je pred časom zapisal Uroš Mencinger za Večerovo prilogo o Zlati lisici: »Zlata lisica ni zato, da si lahko organizatorji vsakih pet let kupijo nove bunde, temveč zato, da na koncu ostane dovolj plusa za treninge novih Katij, Ilk, Filipov, Boštjanov.« 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice