Župani Spodnjega Podravja so se na kolegiju seznanili z načrti glede morebitne gradnje sežigalnice odpadkov, problematiko omejene kmetijske dejavnosti na vodovarstvenem območju ter poplavno ogroženostjo kmetijstva ob reki Dravi in njenih pritokih.

Dosedanje aktivnosti glede objekta za termično obdelavo odpadkov je županom Spodnjega Podravja na kolegiju predstavil vodja delovne skupine Bojan Pahor, ki je omenil sestanek pri okoljskemu ministru Simonu Zajcu, kjer so poleg še nekaterih drugih slovenskih občin izkazali interes za gradnjo, saj na Ptuju menijo, da so eni tistih, ki izpolnjujejo vse pogoje, poroča STA.

Kot je pojasnil, ima Ptuj lokacijo že predvideno in umeščeno v prostor, hkrati pa mora rešiti vrsto odprtih vprašanj na področju različnih odpadkov in ima nerešeno vprašanje dolgoročnega ogrevanja. Zaradi zanesljivosti delovanja po njegovih besedah država načrtuje postavitev več manjših objektov, pri čemer bo eden najverjetneje v Ljubljani, govori se o Termoelektrarni Šoštanj, še vedno pa ostaja določena količina odpadkov, ki jih bo potrebno obdelati drugje.

Da je vse skupaj še precej v povojih, zato na  kolegiju kakšne obsežne razprave niti niso pričakovali, je dejala ptujska županja Nuška Gajšek in pri tem poudarila, da gre za finančno zelo zahteven projekt, ki ga občine same niso sposobne pokriti, poroča sta. 

Preden bi se sploh za karkoli odločali, pa mora javnost dobiti vse informacije, tudi glede tehnologije, zato gre po njenem za precej dolgotrajen postopek.

Župani so se ukvarjali tudi s kmetijskimi temami. Predstavnik Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Ivan Brodnjak jim je predstavil problematiko omejene kmetijske dejavnosti na vodovarstvenem območju in pri tem dejal, da se večina kmetij v regiji temu že prilagaja, poroča STA. Na najožjih vodovarstvenih pasovih bo po njegovem treba ukrepe še intenzivirati, a za to kmetom ponuditi tudi primerne odškodnine, kot je to urejeno v sosednji Avstriji.

Direktor kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek pa je župane seznanil z novo škodo na kmetijskih površinah po nedavnem razlitju Drave. Od leta 2012 je reka povzročila že za dobrih 96 milijonov evrov škode, zato so župani z današnjima sklepoma državo pozvali, da to problematiko prepozna kot prioriteto in pospeši aktivnosti, ter hkrati vzpostavi tudi monitoring spremljanja kakovosti vode v Dravi.

Na sestanku delovne skupine prejšnji teden na kmetijskem ministrstvu so po besedah Reberniška sklenili, da pristojni vendarle začnejo s pripravo dokumenta, ki bo celovito reševal problematiko poplavljanja.

Ob koncu seje so župani občin Videm pri Ptuju Branko Marinič, Žetal Anton Butolen in Destrnika Franc Pukšič predstavili potek nedavnega sestanka na ministrstvu za delo, kjer so izrazili pričakovanja po odločitvi slednjega, da koprsko enoto Doma upokojencev Ptuj ločijo od matične hiše.

Najmanj, kar v regiji pričakujejo, je po besedah ptujske županje Nuške Gajšek, da bo država finančno podprla ptujski dom pri gradnji nove enote v Žabjaku in da se slednjemu zaradi tega 14 milijonov evrov vrednega projekta ne bo treba zadolževati.

Na dnevnem redu seje pa ni bilo projekta celovite obnove vodovodnega sistema. Čeprav so že na oktobrski seji sprejeli osnutek dogovora o sofinanciranju izdelave projektne dokumentacije in se takrat dogovorili, da ga vse občine podpišejo do 8. novembra, se to še ni zgodilo, saj očitno tudi po današnjem za javnost zaprtem sestanku pred kolegijem še vedno obstajajo nasprotovanja nekaterih občin, še poroča STA.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice