Skupina osmošolcev skupaj z mentorico izvaja projekt Bodi nežen, planet ti bo hvaležen. Odločili so se, da bodo sto dni prihajali v šolo v istih oblačilih.

Učenci Tian, Zoja, Julija, Lara, Eva, Nina Katarina, Gal, Alex in Zara, ki na Osnovni šoli Gornja Radgona obiskujejo osmi razred in njihova učiteljica, mentorica projekta Vera Granfol, že od prvega dne letošnjega šolskega leta, v šolo prihajajo v istih oblačilih.

Donirana majica modre barve z logotipom šole in sloganom projekta ter iste kavbojke. Sprva je bilo v načrtu, da bodo v istih oblačilih prihajali v šolo mesec dni, ampak so ga podaljšali na kar 100 dni. Tako bodo v istih oblačilih obiskovali šolo nekje do desetega decembra.

Izpostavljajo problematiko hitre mode

Mentorica nam je zaupala, da so se za projekt odločili, da bi spodbudili tako učence kot odrasle k drugačnemu pogledu na hitro modo. Po njenem prepričanju živimo v kulturi ekscesa, kar se odraža tudi na našem odnosu do oblačil, saj kopičimo ogromno oblačil, ki jih v resnici ne potrebujemo. In prav to je povezano z razmahom tako imenovane hitre mode, ki omogoča poceni kupovanje vedno novih oblačil.

V ozadju tega pa je ogromno izkoriščanja delavcev, ki ta oblačila izdelujejo, in tudi precejšnje onesnaževanje okolja, na kar želijo s to akcijo opozoriti. Prizadevajo si, da pri izvedbi projekta porabijo čim manj energije.

»Isto majico in iste kavbojke nosimo v šolo vsak dan, med tednom ne peremo, ampak samo čez vikend in v čim manjši količini vode, z minimalno količino pralnega praška in brez mehčalca,« poudarja Granfolova in dodaja, da so oblačila sušili na soncu in vetru, dokler jim je vreme to dopuščalo.

Ali obleka naredi človeka?

V projektu sodeluje skupaj z mentorico deset osmošolcev, ki so ga, po besedah Granfolove, sprejeli z navdušenjem, kljub temu da gre za najstnike.

»Zavedam se, da ni preprosto prihajati v šolo vsak dan v istih oblačilih, sploh če gre z najstnike v občutljivem obdobju, kjer oblačila niso nepomemben del odraščanja,« in dodaja, da so otroke v tej obliki aktivizma podprli tudi njihovi starši in še sami začeli razmišljati bistveno bolj ekološko.

V razmislek vsem postavljajo vprašanje ali obleka zares naredi človeka in sporočajo, da ljudje ne gradimo svoje identitete zgolj na videzu.

»Človeka ne sodimo po oblačilih. Ne obstaja pravilo, ki bi nam narekovalo, da moramo vsak dan nositi druga oblačila. Kupujmo preudarno. Ne kupujmo cenenih oblačil, ker s tem prehitro kopičimo odpadke. Manj je več. Kupujmo manj in bolj kvalitetno, kajti taka oblačila nam bodo služila dlje in tudi odnos do nekoliko dražjih oblačil bo drugačen,« opozarjajo.

Tekstilna industrija med največjimi onesnaževalci našega planeta

S projektom opozarjajo na številne svetovne probleme, ki so neposredno povezani s proizvodnjo oblačil. Pri plastiki izpostavljajo dolgotrajno razgradnjo umetnega tekstila, potem še na preveliko uporabo vode in pesticidov, insekticidov pri vzgoji bombaža, na kemikalije pri barvanju tekstila, na onesnaževanje z dolgimi transporti oblačil.

Opozarjajo tudi na nehumane pogoje dela, na nepravično plačilo, na izkoriščanje otrok in navsezadnje na fenomen brezbrižnega potrošništva, razloži Granfolova. V okviru projekta so se vključili v številne aktivnosti.

»Vključili smo se v aktivnosti, povezane s podnebno pravičnostjo, povezali smo se z Rastiščem – poligonom za zelene ideje v Gornji Radgoni in sodelovali pri aktivnostih, povezanih z recikliranjem. Po oddelčnih skupnostih smo začeli ozaveščati učence na predmetni stopnji s problematiko hitre mode in s kopičenjem odpadkov,« je povedala Granfolova, ki pravi, da želijo biti del rešitve in ne problema, podpirajo pa tudi 16-letno aktivistko Greto Thunberg.

Granfolova sicer priznava, da je njihov projekt zgolj kapljica v morju problemov, ki tiščijo naš svet, ampak so osredotočeni v to, kaj lahko naredijo danes in ne v to, česar ne zmorejo. Poudarja, da že en korak šteje in ne smemo več ignorirati podnebnih sprememb, saj smo mi tisti, ki potrebujemo okolje in ne obratno.

»Hvaležni smo, da lahko tudi preko vašega medija povemo ljudem, da nam je mar tako za okolje kot za človeka. Dejstvo je, da je tekstilna industrija zelo agresivna in celo drugi največji onesnaževalec, takoj za naftno industrijo,« je ob koncu povedala Granfolova in še izpostavila skrb vzbujajoč podatek, da danes kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih kupili pred petnajstimi leti.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice