Levica bi ukinila študentske servise, s tem pa naj bi zagotovili dodatna sredstva za štipendije. Ostri odzivi študentov in študentskih servisov, na neracionalnost predloga opozarja tudi Študentska organizacija Univerze v Mariboru.

Parafiran sporazum o projektnem sodelovanju med vladno koalicijo in Levico predvideva ukinitev študentskih servisov in prenos posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje. Študentsko delo naj bi po novem posredovali le še zavodi za zaposlovanje, ki sicer že zdaj lahko opravljajo to delo, s tem pa bi po predlogu Levice dobili sedem milijonov evrov dodatnih sredstev za štipendije.

Ministrica pred mesecem dni še zadovoljna s študentskimi servisi

V Levici predloga ne želijo konkretneje komentirati, dokler ga ne predstavijo javnosti. Pri tem tudi niso odgovorili na vprašanje, ali za predlogom stojijo študije, ki bi kazale na konkretne učinke. Z vsebino parafiranega sporazuma se strinja tudi Stranka modernega centra, čeprav je ministrica za delo Ksenija Klampfer še pred dobrim mesecem dni v intervjuju za Mladino trdila, da študentski servisi delajo dobro.

Predlog je naletel na ostre odzive s strani študentskih servisov, ki jim še v letošnjem letu grozi, da ne bi smeli več obstajati. 

V Sloveniji študentsko delo posreduje 24 študentskih servisov oziroma koncesionarjev, ki imajo skupno 73 poslovalnic, letno pa izdajo okoli milijon napotnic. Po predlogu Levice bi posredovanje študentskih del prevzelo 12 območnih služb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Konsenz strank daje slutiti, da bo do sprememb prišlo

Študentska organizacija Univerze v Mariboru glede na konsenz strank pričakuje, da bo do sprememb prišlo, zahtevajo pa vključenost deležnikov v postopek spreminjanja zakonodaje, da ne bi prišlo do škode na račun študentov. Ob tem pa dvomijo, da bi s prenosom posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje prihranili sedem milijonov evrov.

Kot v trenutnem sistemu potrebujejo sredstva za izvajanje storitve koncesionarji, jih bo potreboval tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, menijo študentske organizacije: »Ni nepomemben podatek, da se letno izda približno en milijon napotnic, zato bodo potrebne nove zaposlitve po vseh območnih enotah in uradih, vzpostavitev informacijskega sistema, rizičnega sklada, sklada za zalaganje zaslužkov in tako dalje. Torej bo potrebno, če res želimo povečati višino sredstev za štipendije, hkrati zagotoviti dodatna proračunska sredstva za ZRSZ. Kakšni pa bodo ti stroški zavoda glede na stroške koncesionarjev, pa v tem trenutku težko ocenimo.« 

»Če bi prišlo do nenadne ukinitve, brez predhodnih priprav, ustreznega prehodnega obdobja in opolnomočenja ZRSZ za posredovanje študentskega dela, nas skrbi, da bi prišlo do ogromnega upada ponudbe študentskega dela. To bi posledično vplivalo tako na socialni položaj mladih v izobraževanju, kot tudi na možnost pridobivanja delovnih izkušenj. To pa verjamemo, da ni bil namen Levice,« opozarja študentska organizacija mariborske univerze.

Z vidika države po mnenju študentskih organizacij ni nepomembno, da se od leta 2015 iz študentskega dela plačujejo prispevki v javne blagajne. S tega naslova je v teh štirih letih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prejel skoraj 240 milijonov evrov, proračunski sklad za štipendije 83 milijonov evrov, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa skoraj 63 milijonov evrov. Ob tem so študenti preko dodatne koncesijske dajatve namenili skoraj 20 milijonov evrov za gradnjo in obnovo visokošolske infrastrukture.

ŠOUM: S študentskim delom že zdaj 22 milijonov za štipendije

V mariborski študentski organizaciji obenem poudarjajo, da študenti s svojim delom zagotavljajo sredstva za štipendije. Gre za 8,41 odstotkov od opravljenega študentskega dela, kar letno znese več kot 22 milijonov evrov.

»Študenti morajo delati, ker ni dovolj štipendij in so te prenizke. Povprečna državna štipendija znaša 125 evrov mesečno. S tem delom pa se nato financirajo štipendije … Narobe svet,« trdijo.

Kaj bi ukinitev pomenila za študente in dijake? In kaj za študentske organizacije? Študentsko delo predstavlja študentom največji vir prihodka med študijem, 45 odstotkov študentov pa meni, da brez dela ob študiju ne bi mogli študirati. Minimalna urna postavka se sicer dviguje vsako leto s sklepom ministra, pristojnega za delo, glede na rast povprečne plače, in trenutno znaša 4,73 evra bruto.

»V zadnjih letih predstavlja študentsko delo približno tri odstotke vsega dela in dobro bi bilo, dokler država ne zagotovi drugih sredstev za študente, da tako tudi ostane,« opozarjajo v ŠOUM.

Pri tem pa javnost pozablja na tako imenovano kadrovsko funkcijo študentskega dela: »Z njim mladi pridobivajo izkušnje in kompetence, ki jim pomagajo pri vstopu na trg dela. Po raziskavi Ninamedia je več kot polovica mladih našla zaposlitev pri delodajalcu, pri katerem so v času študija opravljajo študentsko delo, korist je torej obojestranska.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice