Foto: Žan Osim
Udeležili smo se simpozija, ki ga je v v Dominikanskem samostanu organizirala Zveza društev kurentov.

Kurentovanje ni občudovano le med Ptujčani, temveč ga dobro poznajo po vsej Sloveniji. Največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka že od leta 1960, pravzaprav izvira iz Markovcev – domovanje koranta.

Lik kurenta se sicer dokumentirano pojavlja že od leta 1880. Karneval se je razvil v ljudski običaj, ki se začne s prvim skokom kurentov in doseže vrhunec na pustno nedeljo – takrat se odvije pustna povorka.

Leta 2012 so bili obhodi kurentov vpisani v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine ministrstva za kulturo, tri leta kasneje pa jih je Vlada Republike Slovenije razglasila za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena.

Leta 2017 so obhodi kurentov prišli tudi pod okrilje organizacije Unesco, ki jih je vpisala na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Foto: Žan Osim
Foto: Žan Osim

Tik pred začetkom pustnih norčij smo se udeležili simpozija, na katerem je spregovoril Štefan Čelan, predsednik komisije za Unesco pri Zvezi društev kurentov, ki je kot kurent aktivni člen tega etnografskega običaja že več kot 60 let. 

Čelan je poudaril, da se mora vsak, ki si kupi kurentijo, dobro zavedati, kaj je oblekel nase – razumeti mora simbole kostuma in se poistovetiti z živalskimi duhovi, tako kot šaman, ki se zaveda pomena vseh mrtvih živali, ki jih nosi na sebi.

Kostum kurenta z različnimi sestavnimi deli izraža nežnost, sočutje, zadovoljstvo, hvaležnost, radost, optimizem, kreativnost, plodnost, radodarnost, duhovnost, stabilnost, izobilje, pogum in samozavest.

Čelan je ob tem izpostavil, da so kurentovi obredi namenjeni tudi zahvali materi zemlji: »Kurent ne odganja zime, za to so javne službe. Jaz kot kurent častim zemljo in se zahvaljujem materi naravi,« in dodaja: »Zame je kurent vsak, ki nosi te vrednote v sebi 365 dni v letu.«

Foto: Žan Osim

Kurentove vrednote lahko povežemo s problemi sodobnega časa. 

»Današnje krize niso tehnične narave. Problem naše zgodbe je etos – odnos do sočloveka, narave in živalstva. Del rešitev za to problematiko izhaja tudi iz poslanstva in vrednot našega kurenta,« je pojasnil Čelan in za zaključek pripomnil, da upa, da ima vsak prisoten odslej vsaj kanček dvoma, če je kurent res to, kar je do zdaj mislil.

Simpozija se je udeležila tudi županja Nuška Gajšek, ki je nagovorila vse kurente in jim zaželela čim manj bolečin v hrbtu, ko bodo opravljali svoje delo.

Foto: Žan Osim
Foto: Žan Osim

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Ja kažem (nepreverjen)

Ptuj je CECA ine kurenti...

Meri (nepreverjen)

Tako je, čestitke spoštovani Štefan Čelan!!!

Anže (nepreverjen)

Če že kurent ne začuti duš mrtvih živali na sebi, pa tisti okoli kurenta začutimo prisotnost špricarja v njegovi krvi.

bdso1 (nepreverjen)

"Kurent ni več to kar smo do zdaj mislili??" Pravgotovo, vse kar dobite v roke obrnete na glavo!?? Tudi z SLOVENSKO deželo ste do predkratkim enako napravil?? Enostavno zablojen sistem do skrajnosti!??

Starejše novice