Marjan Dora je v svoji oddaji tokrat gostil šefa konzularnega oddelka na zunanjem ministrstvu Andreja Štera. Pravnik, ki mu pravno znanje, kot sam pravi, pri svojem delu ni kaj dosti koristilo, saj vedno znova ugotavlja, da sta delo z ljudmi in spodobnost dobre komunikacije z ljudmi najbolj pomembni v življenju.
Če mu pravno znanje nikoli ni kaj dosti koristilo, pa mu je pri njegovem konzularnem delu pomagalo članstvo v malteškem viteškem redu, kateremu se je pridružil leta 2000. »Takrat je ljubljanski nadškof Franc Rode skupaj s štajerskim rojakom, ambasadorjem Štefanom Faležem, povabil k vključitvi toliko ljudi, da bi se lahko ustanovila slovenska asociacija. Odziv je bil tak, da nas je bilo takrat 28 in glede na to, da je 20 tisti cenzus, smo potem po enem letu takih organizacijskih priprav ustanovili slovensko asociacijo malteškega viteškega reda, ki še danes deluje.«
Pomoč malteškega viteškega reda pri njegovem konzularnem delu
Andrej Šter se lahko pri svojem poklicnem delu večkrat obrne po pomoč tudi k malteškemu viteškemu redu, saj kot pravi, je pri tovrstnem delu neprecenljivo poznati kogarkoli v tujini. Tako opisuje nedaven primer, ko je malteški viteški red pomagal pri vrnitvi Slovenca iz Italije:
»Pred dnevi se je en gospod vrnil iz medicinske terapije v severni Italiji, kjer se je tudi zaradi koronavirusa življenje popolnoma spremenilo. Zaprli so se hoteli, ukinil se je javni promet, on pa je imel večtedensko terapijo v zvezi z rakavim obolenjem. Dnevno je obiskoval bolnišnico in če bi bilo od njega odvisno, bi moral zapustit ali pa odit domov, ker hotel mu je rekel, da za enega gosta ne morejo biti odprti. Skušali smo vzpostavit stik z malteškimi vitezi ki tam so. Pokazalo se je, da so pripravljeni omagati in ta gospod je dobil eno skromno sobico, ki je bila dovolj blizu bolnice, da je pred dnevi končal tisto 5 tedensko terapijo. V veliko zadovoljstvo nam je bilo da se je dobro končalo.«
Delo konzularnega oddelka
Sicer pa je konzularni oddelek v času epidemije koronavirusa neposredno uspel pomagati 630. osebam, ki so z direktno akcijo in organizacijo prevozov prispeli domov. K tej številki dodamo še 1200 ljudi, ki so v domovino prispeli samostojno, a kar Andreja v teh okoliščinah še vedno preseneča je več kot 500 slovenskih državljanov, ki želijo in prosijo za nasvete ter pomoč in podporo pri vrnitvi v domovino.
Njihove ambasade v tujini so tista kontaktna mesta, ki spremljajo evakuacijske lete drugih držav, a kot opaža Šter, zadeva postaja bolj in bolj pereča. »Ljudem zmanjkuje denarja ali pa veljavnosti dokumentov, pa tudi tisti pri katerih so (recimo če so pri kakšnih znancih, prijateljih, sorodnikih,) ti počasi ugotavljajo, da kar je dovolj je dovolj. Pomagaj si in pojdi domov. Mogoče je bilo v začetku več teh možnosti, zdaj so včasih zelo zelo zakomplicirane.«
Pandemija koronavirusa drastično spremenila potovalne navade
Tako svetovno gospodarstvo kot tudi turizem in potovalne navade so se ob pandemiji drastično spremenile. Po mnenju Štera, je vsaj za nekaj časa konec z masovnim turizmom oz. številnimi skupinskimi turističnimi potovanji. »Večina od nas si sami rezerviramo ali pa izberemo letovanje. Marsikdo tudi niti ne gre za 14 dni na isto lokacijo. To niso več klasični turistični gosti. To so individualisti, ki iščejo res prostor pod soncem zase in mogoče še za svojo družino. In jaz mislim da to niti ni tako zelo slabo.«
Čeprav pandemiji še ni videti konca pa je Slovenija na dobri poti, saj sodi med države z nizko prisotnostjo virusa. Se pa posledično morda začne nasmihati sreča turizmu, katerega trenutna glavna želja je začetek sproščanja potovanj med državami. »Pripravlja se ena skupina držav, v katerih je ta bolezen manj prisotna in mi smo med njimi. In recimo da bi nekaj takih držav lahko v medsebojnem dogovoru počasi začelo sproščati potovanja iz ene v drugo državo. To je velika želja slovenskega turizma.«
Šter si želi, da bi ukrepi, ki nas zdaj vežejo na lastno občino trajali morda še teden, dva ali tri dlje, saj kot pravi bi bilo zelo nesrečno, če bomo prezgodaj ljudem vcepljali pogum po pohajkovanju in druženju na račun česar bi se lahko začela druga generacija epidemije. »Takrat bo spet težko vzpostavit tako disciplino, ampak jaz mislim da smo nekako stabilizirali sebe in preživeli velikonočne praznike doma v dnevni sobi in na vrtu in s prvomajskimi bo podobno. Težko pa si predstavljam, da bi to trajalo celo poletje.«
