Zgodbe o strahu, neuspešnih razgovorih za zaposlitve, nezadovoljstvu, izkoriščanju, finančni neuspešnosti in na drugi strani zgodbe o uspehih, nabiranju izkušenj, uspešnih razgovorih za zaposlitev - JA, to so zgodbe mladih iskalcev zaposlitve.

Za Mariborinfo je pozitivne in negativne vidike plati mladega iskalca zaposlitve ter glavne prepreke, ki križajo pot mladim na prehodu iz izobraževanja do začetka poklicne poti, zaupala absolventka magistrskega programa arhitekture Univerze v Mariboru Sanja Plantak.

Sanja je trenutno v fazi zaključnega dela magistrske naloge in hkrati priložnostno dela v biroju ter rešuje zasebne arhitekturne projekte. Sama pravi, da delo arhitekta predstavlja izredno lep, razgiban poklic, ki zgublja na cenjenosti.

»Premalo se zavedamo, da smo arhitekti tisti, ki ustvarjamo okolje v katerem živimo, ga opazujemo. Torej če povzamem besede meni ljubega arhitekta današnjega časa Janeza Koželja - trgi postanejo sobe, mestne ulice polne življenja, reka pa promenada,« razmišlja absolventka arhitekture.

Večina zaposluje le preko s.p.

Kot mlada arhitektka se zaveda, da lahko z dobrimi rešitvami spreminja prostor, mesto, nenazadnje svet. Kljub dejstvu, da je težko priti do zaposlitve, saj večina birojev ne zaposluje, temveč gre za delo po projektu, preko odprtega s.p- ja oziroma različnih pogodb.

Je zagovornica samovključevanja v okolje, projekte in dane priložnosti izven študijskih dejavnosti. Leta 2014 se je prijavila na razpis za oblikovanje nove zamisli in ideje fontane v Krškem, kjer je zasnovala povsem novo idejo ter na natečaju zmagala s svojo zamislijo. Slednja je bila realizirana in postavljena v prenovljen del mesta Krško.  

Fontana v Krškem.

Izkušnje potrebne že pred zaključkom šolanja

Lansko leto je sodelovala pri oblikovanju interierja za banko LON, kjer se je njena ideja uvrstila med najboljše štiri rešitve v Sloveniji. Letos se je zraven vseh arhitekturnih projektov podaja v svet ilustracij, saj so v pripravi pravljice. Skupne moči bosta tako združila s Sandijem Goriškom, avtorjem knjige Skozi moje oči: ZDA, pri kateri so oblikovanje, design ter ilustracije bile del Sanjine naloge. Zaenkrat ji to predstavlja eden izmed hobijev in odmik v drugi svet kreative. 

Sama  je ena izmed tistih študentov, ki je redno doštudirala ob opravljanju študentskega dela v začetku v gostinstvu, kasneje v arhitekturi. Do sedaj je pridobila izkušnje že v treh birojih, v katere je bila sprejeta zaradi samoiniciantivnega dela oziroma izdelanih projektov.

»Problem današnjega sistema je, da vsak zaposlovalec želi osebo s pravkar dokončano fakulteto, ki ima že izkušnje v svoji stroki, kar je skoraj nemogoče,« ugotavlja. 

Interier banke LON, pri oblikovanju katerega je sodelovala Sanja.

Je študentsko delo v gostinstvu smiselno?

Seveda to mladim predstavlja velik problem in povzroča stres, finančno nestabilnost. Nekateri poiščejo lažjo pot in se zaposlijo v povsem drugi stroki, za katero niso pridobivali posebnega znanja. Tako gospodarstvo zgublja kvaliteten kader za razvoj.

»Menim, da ni nič narobe s priložnostnimi deli v gostinstvu, trgovini ali proizvodnji. Slednje nas počasi pripravlja na samostojnost in pomeni tudi razbremenitev družine v finančnem smislu. Vsaj v prvih letih gre za delo, ki pomeni zaslužek, sčasoma pa ugotoviš, da se z vsakim delom sooblikuješ, pridobivaš veščine - komunikacije, povezovanja, delovne navade. To niso tiste izkušnje, s katerimi se pohvalimo pri bodočem zaposlovalcu, so pa pomembne za osebno rast,« pripoveduje Sanja Plantak, ki je tudi sama poprijela za vsako delo.

Študentsko delo zamaknilo magistrsko nalogo

»Na prvo mesto je smiselno uvrstiti študij, obenem pa se je potrebno zavedati, da le ta ni vse, saj se z vključevanjem v obštudijske dejavnost in z opravljanjem raznoraznih del razširimo krog poznanstev,« razmišlja o najboljši usmeritvi študentov. Sama je svoj krog poznanstev razširila s sodelovanjem na natečajih. Skozi leta, ki so nujno potrebna za študij, je bolje, da se študenti vključujejo v manjše projekte, delavnice, vendar ne v opravljanje tako intenzivnega dela, ki bi zahteval delo '24/7'. Sanja na podlagi lastnih izkušenj trdi, da je vključevanje v delavnice in manjše dejavnosti boljša referenca, saj se pridobi znanje iz različnih področji. A z nekoliko grenkega priokusa ugotavlja, da so študenti mnogokrat le pomoč.

Z opravljanjem študentskega dela v stroki arhitekture je začela šele na magistrski stopnji študija ob prostih dnevih in vikendih. Izkazalo se je za izredno naporno in zahteva velikokrat tudi neprespane noči, enostavno ni prostega časa, telo pa se po nekem času izčrpa ter ni zmožno ustvarjalnega razmišljanja, pripoveduje. Nekajmesečna izkušnja je tudi Sanji preložila oddajo magistrskega dela, ki se ga trenutno loteva bolj intenzivno.

»Študij arhitekture bi moral omogočati v okviru letnika določeno število ur prakse v birojih, kar bi izboljšalo nivo znanja in posameznika pripravilo na delo,« poudarja absolventka arhitekture in dodaja, da bi zaposlovalci tako lažje pridobil željen kader in profil delavca. 

Avtor: Anja Urek

Članek je nastal v okviru projetka Mladi mestni poročevalci Zavoda BIT, pri katerem kot partner sodeluje spletni medij Mariborinfo.com.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice