Neurje s točo je zajelo območje devetih občin v dolžini 30 – 40 km in širini 4-5 km od Zlatoličja preko Slovenje vasi, Orešja, Mestnega vrha, Kicarja, Nove vasi, Destrnika, Juršincev, Gabrnika, do Dornave, Ormoža in Svetega Tomaža.

Neurje, ki je pretekli teden pustošilo po Ptuju in še osmih okoliških občinah je odkrivalo strehe, podiralo in lomilo drevesa ter na cestišča nasulo različne materiale. Toča pa je poklestila vrtnine, kmetijske pridelke, sadovnjake in vinograde.

»Najhuje so prizadete nežnejše razstline kot so buče, vrtnine na prostem, kuruza. Listna masa je popolnoma nacefrana, zato bo pridelek bistveno nižji. Na nekaterih območjih je koruza uničena 40-60%, na tistih, ki jih je zajelo središče neurja, pa 60-100%. Nekatera polja na primer v Svetem Tomažu, so morali enostavno preorati, saj je bilo vse uničeno. Tudi pšenica, ki je bila v zadnjem stadiju pred žetvijo, pa je pred neurjem še niso poželi, je uničena. Uničene so tudi vrtnine. Sadovnjake je letos spomladi že prizadela pozeba, toča pa je pridelek dokončno dotolkla. Ponekod v Savcih, Svetem Tomažu in Ormožu so drevesa popolnoma gola,« pojasnjuje Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Rado Škrjanec

Pridelke kmetje sicer lahko zavarujejo, vendar je zavarovalnina precej nizka, zato se za to redkeje odločajo. Pri poljščinah dobijo na primer vrnjeno 20%, pri vinih 30% in pri sadju 40%, kar ni ravno vzpodbudno. Kmetjem na KGZ Ptuj svetujejo, kaj je možno še letos pridelat na površinah, kjer so pridelki popolnoma uničeni.

»To je že drugo neurje s točo na območju, ki ga pokriva naš Zavod. Še ne dolgo nazaj je bilo na udaru območje Slovenska Bistrica, Ritoznoj ter Spodnja in Zgornja Polskava,« dodaja Pribožič.

Dodatno delo, dodatni stroški in minimalni izkupiček grozdja

Tudi vinsko trto, ki bi ob ugodnih pogojih letos bogato rodila, je toča močno oklestila. Eden večjih vinogradnikov na območju Ptuja, Slovenskih goric in Haloz ocenjuje, da bo dozorelo le 15% pridelka, pa še to le ob ugodnih pogojih.

»Smo pa šele sredi julija in ne vemo, kaj vse nas še čaka do trgatve. Po toči smo morali trto dodatno škropiti s pripravki, ki so dražji kot redna škropiva, saj vsebujejo aktivne snovi, ki celijo rane. Aminokisline stimulirajo rast in pomagajo rastlini, da lažje prenaša stres,« je povedal Andrej Polanec, ki gospodari z 10 ha vinogradov na območju Mestnega vrha.

Rado Škrjanec

Trto je letos spomladi že prizadela pozeba in zmanjšala pridelek za 20-30%. Vendar si je ob redni in pravilni negi trta opomogla. Zdaj je na njej ostalo kakšnih 15% grozdja, a se tudi ta lahko posuši ali začne gniti.

»Rast trte bo v prihodnje upočasnjena, še posebej, kjer ni ostalo veliko zelene mase, saj bo energijo usmerjala v rast listja. Vsaka poškodba na trti pusti posledice in lahko se pojavijo bolezni kot sta rak in eska (glivično obolenje, ki se povzroči z večjimi poškodbami in stresom za rastlino),« dodaja Polanec.

Na delu je bilo 230 gasilcev iz 23 gasilskih društev

Ob koncu neurja, 11.7. so prve prijave na številko 112 prišle ob 16.50. Na intervencijo je bilo ob osrednji enoti PGD Ptuj poslanih še 22 prostovoljnih gasilskih društev. Gasilci so takoj po poškodbah sanirali, kar so lahko. Razžagali in odstranjevali so podrta drevesa, črpali vodo iz zalitih objektov in pokrivali razkrite strehe. Naslednji dan so odpravljanje posledic neurja na javnih površinah nadaljevali v Javnih službah Ptuj »Na terenu so bile vse naše razpoložljive ekipe. Opravili smo tudi pregled mestnih parkov in nevarnosti padajočih odlomljenih vej,« je sporočil direktor Javnih služb Ptuj, mag. Alen Hodnik. Delo na stanovanjskih blokih in drugih objektih pa so prevzeli upravitelji in lastniki.

»Ob delu na višini se je pokazala naša pomanjkljivost, saj nimamo dovolj visoke lestve za delo na višini. V letu 2008, smo si jo pri odpravljanju posledic toče, sposodili od drugih PGD v Mariboru, Slovenski Bistrici… Za varno delo na višini 10 metrov in več potrebujemo avtolestev oz. platformo, ki bi jo naj na Ptuju dobili prihodnje leto,« je povedal Dragomir Murko, vodja izpostave regijskega centra za obveščanje in poveljnik civilne zaščite za Podravje.

Mateja Tomašič

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice