Marjan Dora se je v svoji tokratni oddaji pogovarjal z našim največjim poznavalcem začetkov slovenskega knjižnega jezika Kozmo Ahačičem.

Kozma prihaja iz družine čevljarske branže, preko katere je, kot sam pravi, pridobil ustvarjalno žilico. 

»V resnici sem postal jezikoslovec iz nekega zanimanja za umetnost, za književnost. Že v osnovni šoli me je zelo privlačilo vse staro, zato sem se odločil, da se vpišem v gimnazijo z latinščino,« se spominja Kozma Ahačič. 

Ideje za kolumne črpa iz glasbe

Glasba, je njegov največji hobi. Sam sledi tako srednjeveški glasbi, sodobni glasbeni produkciji kot tudi eksperimentalnemu rocku. 

»Gre za glasbo, ki jo moraš poslušati zelo angažiran, v kateri odkrivaš nove zvoke. Samo od sebe je prišlo, da večino kolumn najlažje začnem, če začnem iz glasbenega doživetja, iz premisleka ob določeni skladbi ali celo ob določenem zvoku.« pojasni Ahačič. 

Raziskovanje rabe jezika

Po študiju slovenskega jezika se mu je ponudila možnost, da se raziskovalno ukvarja z zgodovino slovenskega jezika na Institutu za slovenski jezik. Tako se je pridružil skupini, ki je pripravljala in še pripravlja slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. 

»Po doktoratu sem se lotil še 17. in 18. stoletja, vendar pa me kar naprej vleče v ta svet,« z navdušenjem doda Ahačič.

Kozma Ahačič trenutno pripravlja knjigo, kjer bodo vpisane vse knjige slovenskih protestantskih piscev. Zbranih bo prvih 50 slovenskih knjig s čudovitimi fotografijami, izid knjige pa bo novembra letos. 
 

Digitalizacija del slovenskih protestantskih piscev

Na Inštitutu za slovenski jezik pri ZRC SAZU, kjer je Kozma predstojnik, si želijo vsa dela slovenskih protestantskih piscev prenesti v digitalno obliko, a se pri tem spopadajo s številnimi vprašanji. 

»Ves čas smo se spopadali z vprašanjem, kako to narediti kvalitetno, hkrati pa tako, da bomo sploh finančno zmogli. Prepisovanje starejših besedil ima namreč v sebi past. Če tega ne prepisuje nekdo, ki se s tem znanstveno ukvarja, se zmoti običajno tako, da naredi verjetno napako. Skratka nekaj, česar potem pregledovalec ne opazi,« poudarja Ahačič. 

Slovnica za osnovnošolce in slovnica za srednješolce

Kozma Ahačič, kot pove, goji veliko spoštovanje do slovnice Jožeta Toporišiča. Ta je izšla leta 1976, namenjena pa je bila znanstveni rabi. 

»To, da so jo začeli direktno prenašati v osnovne in srednje šole, je marsikomu lahko zagrenilo sam odnos do slovnice,« še pove.

Ravno zato je bila njegova velika želja, da v slovenski prostor pripelje preprosto slovnico, slovnico, ki bo temeljila na sodobnem jeziku in ki jo bo lahko vsak razumel v določenem življenjskem obdobju.

»Zato sem se lotil te slovnice na dveh ravneh. Najprej za osnovnošolce in nato nekoliko nadgrajeno še za srednješolce,« doda Ahačič.

Tako Kratkoslovnica za osnovnošolce in Slovnica na kvadrat za srednješolce sta naleteli na zelo dober odziv, prinesli pa sta mu tudi priznanje Jabolko navdiha. 

Več pa v priloženem videopposnetku. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice