Nedavno je ena izmed večjih kleti na Štajerskem, klet Radgonske gorice, močno znižala odkupne cene grozdja. V preteklih letih so kilogram grozdja odkupovali po povprečni ceni 55 centov, odvisno od sorte. Letos so za kilogram grozdja ponudili le pet centov, torej približno desetkrat manj kot običajno, saj naj bi bilo zalog vina iz preteklih let še dovolj.
Pogovori med štajerskimi in pomurskimi vinogradniki ter kletjo Radgonske gorice še tečejo, tako da končnega dogovora o odkupni ceni grozdja še ni.
Količina pridelka po letih, prijavljena v Register pridelovalcev grozdja in vina, in gibanje zalog v 1.000 litrih
Se bo vinski trg zaradi viškov vin spet zlomil?
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je napovedal, da je pred nami težko obdobje: »To bo verjetno veliko težje, kot je bilo po letu 1999, ko se je vinski trg popolnoma zlomil zaradi viška vin - takrat zaradi izjemnih količinskih letnikov in napačne politike oziroma interventnega odkupa grozdja.«
Opozoril je, da bi se zgodba lahko ponovila: »Če država ne bo izvajala ustreznih ukrepov v smislu blaženja posledic covid-19, lahko hitro pričakujemo zmanjševanje vinogradniških površin na težje pridelovalnih območjih. Vinogradniki še edini skrbijo za urejenost pokrajin, kot so Haloze ali Kras. Ostale površine se intenzivno zaraščajo, saj se je tudi živinoreja na teh območjih opustila.«
Težave pri prodaji grozdja in vina trajajo že več let
Direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda je opomnil, da se v vinskem sektorju s težavami prodaje vina, še bolj pa prodaje grozdja, srečujejo že več let: »Zadnja situacija zaradi covid-19 pa je panogo pripeljala do brezupne situacije, še zlasti na Štajerskem, ko je ena izmed največjih kleti objavila nove pogoje glede odkupa grozdja in ponudila 0,05 evra na kilogram grozdja.«
Dodal je, da so že ob razglasitvi epidemije in prepovedi druženja največje težave pričakovali prav v tem sektorju: »Prizadevanja vlade in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so velika, vendar pa: če ne bomo izvajali uravnoteženih ukrepov pomoči ter v pomoč zajeli vseh tržnih vinogradnikov, bodo določena območja z vinogradi popolnoma opuščena, določena pa se bodo razvila. Zato mora na prvem mestu biti razum, solidarnost, istočasno pa razmišljati dolgoročno s strateškimi cilji.«
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je proizvodnja vin v Sloveniji v tržnem letu 2018/2019 znašala okrog 890.000 hektolitrov.
Povprečen prebivalec Slovenije je porabil 37,8 litra vina.
Stopnja samooskrbe je tako znašala 110,4 odstotka.
Kaj sedaj?
V Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj kmetijskemu ministrstvu in vladi predlagajo, da se na osnovi dejanskih presežkov vina izvedejo protikrizni ukrepi. Ti morajo biti tržno naravnavni, torej v smislu zmanjševanja zalog vina.
Andrej Rebernišek je naštel možne ukrepe: »Krizna destilacija, izvoz vina v tretje države in kot zadnji, ne nujni ukrep, možnost zelene trgatve. Smiselna je tudi podpora za skladiščenje kvalitetnega vina.«
Predlagal je še večji inšpekcijski nadzor uvoženega vina: »Pri kleteh, ki imajo odkup slovenskega grozdja in uvoz nizkocenovnega vina, poostriti nadzor in zahtevati, da imajo tovrstne kleti ločena skladišča za uvožena vina.«
Država bi po njegovih izkušnjah morala vzpodbujati pridelavo kakovostnih vin z omejevanjem pridelka: »V praksi opažamo, da določeni vinogradniki zaradi nizkih odkupnih cen grozdja dvigujejo pridelke, kar posledično vodi do presežkov in slabše kakovosti vina.«
Bolje zelena trgatev kot nepobrano grozdje na trti
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je razložil, da je ukrep zelene trgatve smiseln za tiste vinogradnike, ki nimajo pogodb o prodaji grozdja in imajo polne kleti: »Ukrep je sicer zelo nepriljubljen, vendar žal govorimo izključno o tržnem ukrepu, o katerem ni smiselna javna razprava. S strokovnega vidika ukrep na trti ne bo povzročil večjih težav, ker se mora ukrep izvesti do 8. avgusta. Veliko večje težave bodo, če bo grozdje ostalo nepobrano na trti, zaradi prenosa bolezni.«
Starejše novice
