Foto: Katja Gönc
Predstavniki ptujske občine in ministrstva za kulturo so po povratku z letnega zasedanja Unescovega medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine v Južni Koreji znova spregovorili o pomenu vpisa obhodov kurentov na Unescov seznam.

Župan Miran Senčar je dejal, da so bili, kljub dejstvu, da je bila nominacija ocenjena kot ena najboljših, do konca na trnih, saj so bile nekatere razprave o nominacijah pred njihovo razmeroma dolge in precej vroče. Člani medvladnega odbora na njihovo nominacijo praktično niso imeli pripomb, sprejem na seznam pa po njegovih besedah pomeni veliko čast in priložnost, hkrati pa obvezo za vse naslednje generacije kurentov.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik je evalvacijska komisija med drugim zapisala, da obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze, prenos tradicije pa poteka med generacijami znotraj družin in društev, kamor so vključeni muzeji, šole in druge izobraževalne inštitucije.

»Glede na visoko ustvarjalno in domiselno naravo kostumov in plesov obhodi kurentov pričajo o človeški ustvarjalnosti, hkrati pa prispevajo tudi k prepoznavanju kulturne raznolikosti,«  je ugotovitve komisije povzela Pečnikova in dodala, da vpis na Unescov seznam nikakor ni čisto samoumeven, pač pa terja veliko dela in sodelovanja in pomeni zavezo, da vpis nadgradimo s pravilno predstavitvijo obreda v širši javnosti.

Foto: Katja Gönc

Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Ksenija Kovačec Naglič je ob tem spomnila, da gre za uvrstitev na pomemben seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine, na katerega se je doslej iz Slovenije pred kurenti uspelo uvrstiti le še Škofjeloškemu pasijonu, poroča STA. S tem so se obhodi kurentov pridružili še 398 drugim enotam iz 112 držav, ki so se doslej uvrstili na prestižni seznam Unesca.

Slovenija je sicer marca letos oddala še dve nominaciji, in sicer za klekljanje čipk v Sloveniji ter večnacionalno nominacijo suhozidne gradnje, ki jo poleg Slovenije pripravlja še devet držav - ob Cipru kot nosilcu nominacije še Bolgarija, Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švica. Nominaciji bosta obravnavani prihodnje leto.

Foto: Katja Gönc

V Unescu po besedah govorcev vedo, da se je šega skozi leta razširila tudi na ženske in otroke, prav tako pa vpis na seznam ne pomeni zamrznitve dediščine ali vračanje v njeno preteklost, zato ni potrebe po dveh ali teh korakih nazaj, kot skrbi nekatere. »Kurenti lahko še naprej opravijo svoje lokalne obhode in gostujejo tudi drugje,« pravijo v muzeju.

Po besedah podpredsednika Federacije evropskih karnevalskih mest ter dolgoletnega predsednika Kurentovanja Branka Brumna so lahko vsi skupaj zelo ponosni, da jim je za Ptuj zelo pomemben projekt uspel ter da bi se njihov karneval še povzpel na lestvici najpomembnejših v Evropi in svetu, kjer že zdaj kotira zelo visoko.

»Ohranjanje, negovanje in predstavljanje tega izjemnega bogastva ptujske etnografske in kulturne dediščine in njen prenos na mlade rodove je strateški cilj Kurentovanja in mesta, ki je s sprejemom na Unescov seznam dosegel najvišjo možno raven in priznanje,« je po poročanju STA dejal Brumen, ki je dogodek umestil kot enega najpomembnejših v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice