V nedeljskem neurju je poplavilo arhivske prostore v ptujski Mestni hiši, nekaj preglavic z vlago so imeli tudi v skladišču matičnih knjig na Upravni enoti Ptuj.

Direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič je pojasnila, da so bili v poplavi ogroženi prvovrstni zapisi mesta Ptuja: »Šlo je za zapisnike sej mestnega sveta iz 90. let prejšnjega stoletja, gradbene projekte in razno drugo dokumentacijo. To gradivo tudi ni bilo digitalizirano.«

Po grobih ocenah gre za od 70 do 90 tekočih metrov gradiva. »Gradivo je bilo natrpano. Spodnje police so bile le nekaj centimetrov dvignjene od tal, voda pa je segala okoli 25 centimetrov visoko,« je razkrila direktorica ptujskega zgodovinskega arhiva.

Povedala je, da so jih ustvarjalci gradiva obvestili o izlivu vode, takoj zatem se je začelo reševanje: »Zelo pomembno je, da smo hitri. Če je vlaga v prostoru dalj časa, se namreč začnejo na papirju dogajati kemijski in biološki procesi. Gradivo se lahko v zelo kratkem času okuži s plesnijo. Ta se hitro razrašča in ogroža še ostalo gradivo, pomeni pa tudi veliko zdravstveno tveganje za ljudi, ki delajo s tem gradivom.«

Direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič

Dokumente bodo sušili list po list, več let

Najprej so iz prostora izčrpali vodo ter gradivo previdno odstranili in ga odcedili na krpah. Strokovnjaki so ga ovrednotili in ga popisali. Delavci so ga zapakirali v prozorne plastične vrečke in jih tesno zavezali, da v njih ni bilo zraka. Pri tem so morali po strokovnih priporočilih uporabljati maske in rokavice, da so bili zaščiteni pred trosi plesni. S tovornim avtomobilom so gradivo odpeljali v hladilnico, kjer ga bodo zamrznili na najmanj minus desetih stopinjah Celzija.

»Na občini so poiskali primerno hladilnico, pri tem jim gre vsa pohvala. Upoštevali so vse naše strokovne nasvete in urgentno reagirali,« je povedala Katja Zupanič. Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek se je ob tem javno zahvalila ptujskemu podjetju: »Na pomoč so nam priskočili v Perutnini Ptuj, za kar se jim zahvaljujemo!«

Gradivo bodo po posameznih sklopih odmrzovali in ga paginirali oz. označili prav vsako stran. List po list bodo sušili v primernih, torej dovolj velikih in zračnih prostorih. »Temperatura v prostoru mora biti največ 18 stopinj Celzija, kar so tudi sicer priporočene temperature za hrambo papirja. Tudi v naših depojih imamo konstantno temperaturo med 15 in 18 stopinj Celzija, v prostoru mora biti do 60 odstotkov vlage,« je povedala Katja Zupanič.

Sušenje na soncu ne pride v poštev, saj bi gradivo lahko zbledelo ali pa bi se v celulozi sprožili različni procesi. Obstaja sicer tudi možnost vakuumskega sušenja papirja v posebni komori. To bi bilo resda hitreje, a tudi občutno dražje. Tako bo sušenje ptujskih mestnih dokumentov najverjetneje trajalo več let.

Kleti in podstrešja ne pridejo v poštev

Direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju je dejala, da strokovnjaki zmeraj opozarjajo, kakšni naj bi bili prostori za hrambo gradiva: »Prostorska stiska vseh naših ustvarjalcev je velika; za arhiv enostavno izkoristijo tisti prostor, ki je pač prost. Nikomur ničesar ne očitamo. Vendar pa za hrambo pisnega gradiva kleti in podstrešja res niso primerni, saj lahko tam pride do vdora vode. Sploh pri novogradnjah vedno apeliramo, naj se za arhiv načrtuje poseben prostor.«

Zavedati se je treba, da arhiv ni neka obrobna zadeva, je dodala: »Ta dogodek je opozorilo, da je najučinkovitejši ukrep dober preventivni sistem. Bolj se splača delati na preventivi, kot pa se soočati s takšnimi skrajno neljubimi situacijami. Te ne nosijo le finančnih posledic, temveč je z njimi tudi ogrožen del zapisov našega mesta.«

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Zakaj? (nepreverjen)

Korupcija, izsiljevanja, zlocini, mafija ...

Starejše novice