Poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Gregor Židan sta na Vlado naslovila poslansko pobudo v zvezi s priporočili in smernicami za izvedbo športnih prireditev v Sloveniji.

Ravno danes je UEFA uradno potrdila, da bo preizkusila vrnitev gledalcev na stadione na tekmi superpokala, 24. septembra v Budimpešti.

Tako bo sprostila 30 odstotkov sedežev na stadionu Puskas Arena, ki lahko sicer sprejme 67.215 gledalcev. Kot je dejal predsednik UEFE Aleksander Čeferin, je nogomet brez navijačev izgubil nekaj svojega čara, zato upa, da bo prihajajoči superpokal pilotni projekt, ki bo nakazal vrnitev navijačev.

Bivša nogometaša za vrnitev publike

Še pred tem pa sta poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je leta 2016 kandidiral celo za predsednika Nogometne zveze Slovenije, in Gregor Židan, bivši profesionalni nogometaš, na vlado naslovila poslansko pobudo, v kateri izpostavljata ogroženost športa ob koronakrizi in apelirata na bolj življenjska priporočila in navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter posledično izvajanje športnih tekmovanj ob spremstvu publike.

Poslanca sta uvodoma opozorila, da je pandemija koronavirusa dodobra predrugačila vse sfere našega življenja, tudi področje športa, ki je po njunem mnenju v vsej svoji izjemni tradiciji pomembna družbena dejavnost Slovenije, ki bogati življenje posameznikov in skupnosti ter ima izjemne možnosti združevanja ljudi, ne glede na starost ali socialno pripadnost.

»Šport predstavlja pomemben simbol naše identitete, ob čemer ne gre spregledati, da se Slovenija v mnogo športnih disciplinah ponaša z dosežki svetovnega kova. Tako šport postaja vse večji in glasnejši promotor Slovenije po svetu, s tem pa je povezan tudi razvoj turizma in nasploh slovenskega gospodarstva,« sta zapisala.

Omejitve in prekinitve mnogih športnih dogodkov so dodobra načele celo vrsto dejavnosti, posredno povezanih s športnimi prireditvami (glasbeni dogodki, gostinske dejavnosti….). S tem je po mnenju poslancev močno okrnjen priliv sponzorskih sredstev za športne dogodke, mnogo ljudi in podjetij, pa je zaradi usiha prihodkov, posredno ali neposredno vezanih na organizacijo športnih prireditev, že na finančnem dnu.

Ob tem sta poslanca izpostavila tudi velike negotovosti, katerim so podvrženi številni profesionalni športniki in športne ekipe, ko so bile že vnaprej organizirane tekme, lige in ostala klubska tekmovanja odpovedana, okrnjena ali prestavljena za nedoločen čas, kar je povzročilo velike finančne izgube. Slednje se odraža tudi na organizaciji športnih tekmovanj, kjer je po njunem mnenju ponovno zaznati veliko stisko kaj bo v prihodnje s predvidenimi urniki tekem, predvsem v povezavi s klubi ali športniki, ki prihajajo z epidemioloških rizičnih držav rumenega in rdečega seznama.

»Po prvem valu epidemije se je sicer zdelo, da se zadeve počasi postavljajo na noge, upoštevajoč navodila in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje so se pričele odvijati odpovedane tekme, sicer ob zelo okrnjenem urniku in v zaostankih, povezanih tudi s sodelovanjem s tujino, ko veliko slovenskih športnikov in ekip sodeluje z mednarodnimi športnimi  organizacijami in se udejstvuje mednarodnih tekmovanj ter prijateljskih tekem. Na primer v nogometu se že srečujejo s težavami pri izvedbi državnega nogometnega prvenstva v prvi ligi, veliko pa še je tudi nejasnosti pri izvedbi UEFA klubskih tekmovanj, ko bodo v Slovenijo prišle tudi profesionalne nogometne ekipe iz drugih držav,« sta zapisala in izpostavila, da se ob vsem tem še dodatno krepi nejevolja med slovenskimi športnimi klubi, ko se ti, glede na status istih športnih panog in možnosti izvajanja športnih dogodkov v tujini, počutijo zapostavljene in v bistveno slabšem položaju.

»Tako je zaznati vse glasnejša opozorila, da bi lahko pri nas, glede na epidemiološko sliko in infrastrukturne zmožnosti posamičnih športnih objektov (predvsem nogometnih stadionov), tekmovanja – ob bolj življenjskih priporočilih in navodilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje – izvajali ob spremstvu publike, kar bi športnim klubom in ostalim dejavnostim, katerih prihodki so vezani na šport, omogočilo vsaj preživetje – ko o zaslužkih vse od časa pričetka epidemije nobeden več niti ne razmišlja.«

Poslanca sta ob tem opozorila na rigidnost določenih navodil, priporočil in smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki po njunem mnenju niso ustrezno prilagojena predvsem profesionalnemu športu in izpostavila, da si vse več slovenskih športnih organizacij želi več posluha, predvsem pa medsebojnega dialoga s pristojnimi organi, ki odrejajo omejitvene ukrepe ter bdijo nad organizacijo in izvedbo športnih tekmovanj.

»Nujno je namreč, da so ti ukrepi čim bolj življenjski in posebej prilagojeni za profesionalne športnice in športnike, tako da se ne povzroča še večja in nepotrebna škoda v slovenskem športu,« sta zaključila poslanca in na Vlado RS naslovila pobudo, da ta, še posebej pa ministrstvo za zdravje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje nemudoma vzpostavijo dialog s športnimi združenji in organizacijami ter skupaj oblikujejo rešitve in ukrepe, ki bodo smotrni, življenjski in izvedljivi tudi v praksi, na način, da bo že tako prizadeta športna dejavnost v Sloveniji lahko ponovno zaživela brez povzročanja nove nepotrebne škode.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice