Še ta mesec prihajajo sezonski delavci iz Romunije, ki pa bodo pred opravljanjem dela morali v karanteno. Brezposelni iz evidenc zavoda za zaposlovanja sezonsko delo zavračajo, ker jim zaslužek zniža nadomestilo.

V Kmetijski zadrugi Selnica ob Dravi so zadovoljni z letošnjim pridelkom jabolk. Konec avgusta bodo pričeli z obiranjem, pri tem pa jim bodo tudi letos pomagali sezonski delavci iz Romunije. A ti bodo morali k nam pripotovati več dni pred pričetkom dela.

»Obvezna bo karantena, ko pridejo v Slovenijo, potem bomo tudi mi zagotovo vsaj deset dni pozneje pričeli z obiranjem jabolk,« pravi direktor Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi Janko Stojković.

Janko Stojković, direktor Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi

Sezonsko delo zavrnejo zaradi znižanja nadomestila

Na mariborski območni službi zavoda za zaposlovanje pričakujejo, da letos vsem sadjarjem in vinogradnikom vendarle ne bo uspelo pridobiti obiralcev iz tujine.

Zato bodo poskušali na sezonsko delo napotiti čim več brezposelnih, ki pa se jim za vsak zaslužek višji od 200 evrov sorazmerno zniža nadomestilo za brezposelnost.

»Pri tem je prisotna kalkulacija. Tisti, ki malo več zaslužijo, se jim splača sezonsko delo. Tisti, ki pa gredo za krajše obdobje in sklenejo podjemno pogodbo, pa verjetno imajo pomisleke,« pravi Bernard Memon, vodja območne službe mariborskega zavoda za zaposlovanje.

Zavrnitev sezonskega dela pa za brezposelne iz evidenc nima posebnih posledic.

V Avstriji od osem do deset evrov, pri nas pol manj

Marsikateremu ponudniku sezonskega dela pa preglavice ob iskanju delavcev predstavlja tudi bližnja meja z Avstrijo.

»Mi smo tukaj ob meji in tako so se že oblikovale skupine, ki ostanejo pri nas in katere gredo čez mejo,« pravi direktor kmetijske zadruge iz Selnice ob Dravi. Čez mejo se za vsako uro dela zasluži od osem do deset evrov, pri nas pa v povprečju pol manj. 

Sezonski delavci iz evidenc brezposelnih pogosto nezanesljivi

Predvsem tisti, ki prvič poprimejo za sezonsko delo in ga niso vajeni, mnogokrat ne zadovoljijo pričakovanj svojih delodajalcev.

»Velikokrat so delodajalci razočarani in nas obvestijo, da naša delovna sila občasno postaja nezanesljiva. Kršijo pogodbena določila, saj pogosto ne pridejo na delo in v službo in tako naprej,« pa še dodaja vodja mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Puutt (nepreverjen)

Zakaj bi delali če je socialka večja od plačila. Zdravi naj gredo ali pa adijo podpora, pa bodo radi poprijeli za vsako delo. Zaradi tega nasrkajo bolani in invalidi ko jih posiljajo delat. Mlade bi morali pripogniti k delu da se naučijo kako priti do kruha.

Starejše novice