Pristojno ministrstvo je za pomoč domovom za ostarele po regijah imenovalo koordinatorje. Član koordinacije in direktor klinike na Golniku Aleš Rozman je pojasnil vlogo obrazcev, ki so nedavno zaokrožili v javnosti.

Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, pojasnil, da so se domovi za starejše, zdravstvo in nega povezali s ciljem, da se »čim bolj prepreči vstop virusa v domove za starejše«.

V ta namen je koordinacijska skupina pomagala pri nabavi zaščitne opreme in izvedla treninge za zaposlene v domovih o uporabi te opreme. Z znanjem in nasveti pa so pomagali tudi pri tem, kako dom razdeliti na cone za okužene in zdrave, piše STA.

»Na nobeni točki nismo zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnično obravnavo potrebovali. Smo se pa, da bi se lažje odločali, kako in s kakšno stopnjo nujnosti obravnavati bolnike, odločili za triažo, ki so jo opravili domski zdravniki, internisti iz bližnjih bolnišnic in strokovnjaki za paliativno oskrbo,« je poudaril.

Obrazci služili zgolj v informativne namene

Kot je orisal na primeru, je 80-letnik lahko funkcionalen in skrbi zase, a lahko to viroza spremeni. »Želeli smo se izogniti temu, da bi ga, ko bi ga videli v postelji, podcenili,« je povedal Rozman.

Ocene so beležili na liste, ki so zaokrožili po medijih, po Rozmanovih besedah pa so nastali na podlagi priporočil stroke paliativne medicine.

»Ti formularji niso preprečevali prevoza v bolnišnico ali obravnavali bolnikov, kot da si ne zaslužijo nege. Pač pa so bili namenjeni dežurnim zdravnikom, ki so prihajali v popoldanskem in nočnem času in so oskrbovance videli prvič,« je dejal.

Kot je poudaril osebje ni imelo hitrega vpogleda v dokumentacijo. Odločitve je bilo treba sprejeti hitro, osebje pa ni imelo vpogleda niti v to, kakšno vrsto bolezni ima bolnik, je dodal.

Kot je zatrdil, je bila oskrba v domovih ustrezna. »Prevoz v bolnišnico ne pomeni avtomatsko boljšega izida oziroma da se bo bolnik avtomatsko pozdravil. Tudi v bolnišnici smo večinsko lahko nudili isto stopnjo oskrbe oziroma enaka zdravila,« je dejal. Ob tem je dodal, da je 70 odstotkov starostnikov zbolelo za blago obliko covida-19 in niso potrebovali posebne oskrbe.

Okužbe v desetih domovih, kritični bili trije

Kot poroča STA, je pristop k obravnavi stanovalcev domov za starejše Rozman ocenil kot multidisciplinaren in v tem pogledu edinstven v svetu.

»Kamorkoli pogledamo vidimo, da so težave z domovi za starejše in v večini primerov so tukaj slabši izidi kot v Sloveniji,« je dejal.

V Sloveniji deluje več kot sto domov za starejše. Okužbe s koronavirusom so našteli le v desetih, v nekaterih domovih je zbolelo le osebje, je pojasnil Rozman. V šestih domovih so zabeležili več kot en primer bolezni pri stanovalcih, v dveh domovih pa širjenja niso uspeli pravočasno ustaviti, je ocenil Rozman.

Prvo žarišče okužb je bilo v metliškem domu starejših, večji žarišči pa sta bili še v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice