To so podrobnosti potencialnih projektov rabe energije vetra za proizvodnjo električne energije, ki jih načrtujejo v Dravskih elektrarnah Maribor.

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, je podrobneje predstavila aktivnosti in korake umeščanja energetskih objektov vetrnih elektrarn - Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec - v prostor.

Dravske elektrarne Maribor, ki z osmimi velikimi hidroelektrarnami na reki Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami, proizvedejo približno četrtino trenutno potrebne električne energije, v skladu s poslanstvom in vizijo načrtujejo tudi koriščenje energije vetra za proizvodnjo električne energije. 

Na osnovi opravljenih meritev so se po besedah Dravskih elektrarn Maribor se na področju severovzhodne Slovenije pokazala tri, vetrovno primerna področja, in sicer območje Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec. 

Potencialni projekt vetrne elektrarne Ojstrica ima sprejet sklep o pripravi državnega prostorskega načrta in je trenutno v fazi preveritve prostorskega in okoljskega umeščanja v prostor, kar pomeni, da bodo strokovne inštitucije izdelale vse potrebne študije, ki bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoče postaviti v prostor. 

Za projekt je bilo nedavno tudi delno dopolnjeno gradivo pobude in posledično smernice.

Še daleč od postavitve?

Potencialna projekta vetrna elektrarna Paški Kozjak in vetrna elektrarna Rogatec sta v fazi, ko je ministrstvo za okolje in prostor izdalo obvestilo o javni objavi pobude za pridobitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev. 

Vsi trije projekti so po besedah Dravskih elektrarn Maribor še daleč od postavitve, kot pravijo, je potrebno še precej aktivnosti, preden se bo izkristaliziralo, ali narava, okolje in druge omejitve omogočajo, da bodo vetrni agregati dejansko lahko stali. 

»Želimo pa ob tem poudariti, da vse korake in aktivnosti opravljamo v skladu z veljavno zakonodajo, strokovno in odgovorno do vseh deležnikov, a tudi, da zaradi besed posameznika, ki se s postavitvijo, še preden bodo izdelane vse študije, ne strinja, študij ne ustavljamo. Verjamemo namreč, in tako kažejo tudi projekcije in študije iz tujine, da lahko postavitev vetrnih agregatov na primernih lokacijah pripomore k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (kar je nenazadnje zaveza države), brez da bi nepopravljivo škodljivo vplivala na naravo in okolje,« so sporočili iz Dravskih elekrarn Maribor. 

Trije potencialni vetrni parki, torej Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec, bi skupaj šteli trinajst vetrnih agregatov, skupne moči do 46 MW in skupne letne proizvodnje 122 GWh, kar predstavlja približno štiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po električni energiji, še dodajajo v Dravskih elektrarnah Maribor.

Za primerjavo, samo v letu 2018 je bilo na svetu postavljenih za 49 GW novih vetrnih elektrarn – to je toliko, kot bi stavili 400 novih hidroelektrarn Zlatoličje, ki je največja slovenska hidroelektrarna.

»Čeprav je dejstvo, da ima postavitev vsakega objekta določen vpliv na okolje verjamemo, da imamo izkušnje in znanje, da objekte postavimo v prostor, ki bo za to primeren na način, ki bo v največji možni meri sprejemljiv,« je dejal Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor.

»Zavedamo se tudi, da dokler ne bomo skupaj z državo našli modela vključenosti lokalne skupnosti v projekte, nikjer ne bomo dobrodošli. A verjamemo, da bo potrebe in volja pripeljali do rešitev, in da se bodo tudi v Sloveniji v naslednjem desetletju začeli vrteti vetrni agregati in proizvajati električno energijo,« je še dodal. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice